Slavljenka Marija Božeglav v družbi hčera, Anice in Majde / Foto: AB

Sto let Marije Božeglav

Danes je Kranjčanka Marija Božeglav stara natanko sto let. Častitljivo obletnico je v družbi širše družine, s katero je bila vedno prijateljsko povezana, v nedeljo že proslavljala. Sorodniki so v spomin na praznovanje in njenih sto let prejeli kvačkane prtičke, ki jih je Marija naredila v zadnjem letu.

V kranjski Gostilnici Košir so se zbrali ob nedeljskem kosilu sorodniki Marije Božeglav, ki so mami, sestri, babici in prababici voščili, njena hči Majda Kovačič pa nam je o slavljenki povedala nekaj besed.

Marija je bila rojena v Kamni Gorici v družini Šparovec kot prva od pe­tih otrok, od katerih je poleg nje živ še leto dni mlajši brat Franc. Čeprav se je Marija kot otrok učila z lahkoto in bila dobra pri tem, je bilo finančno stanje družine preskromno, da bi obiskovala šolo. Tako je bila kasneje sedem let gospodinjska pomočnica v Ljubljani. »Imela je dobre delodajalce, vendar zelo malo prostega časa. Ko se je po tekstilni stavki zaposlila v takratnem Inteksu, je večkrat dejala, da so se ji odprla nebesa. Po osmih urah dela, čeprav trdega, je bila namreč prosta in gospodar svojega časa. Tu je s polno delovno dobo dočakala tudi upokojitev.«

Po drugi svetovni vojni se je Marija poročila. S soprogom Tonetom, ki je na Gorenjsko prišel iz Primorske, ter dvema hčerkama – Majdo in Anico, so najprej živeli v tako imenovani kranjski Švabski vasi, od leta 1962 pa na Zlatem polju. Ko sta hčerki odrasli, sta se omožili in odselili, Marija in Tone pa sta z veseljem varovala vnuke do njihovega odhoda v vrtec. Rada sta brala, se odpravila v hribe in na kakšen izlet.

Ob svoji devetdesetletnici, ko je bila že petnajst let vdova, si je Marija za darilo zaželela, da bi šla z avtobusom na romanje v Lurd. Željo so ji uresničili, na poti pa jo je spremljala ena od hčera. Do svojega petindevetdesetega leta je šla po stopnicah v četrto nadstropje še večkrat na dan, potem pa sta ji je začela nagajati zdravje in pešati spomin.

Zadnja leta zanjo izmenjaje skrbita hčerki, ki živita na Planini. »Tako da je sedaj dejansko tudi naša krajanka,« pove hči Majda. »Čas si krajša s kvačkanjem prtičkov in hvaležna je, da še vidi. Rada pa igra tudi remi, če se le najde kakšen soigralec.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / petek, 10. november 2017 / 13:26

Strici iz ozadja

Strici iz ozadja so večna tema slovenske politike, aktualne predsedniške volitve pa so spet osvežile razpravo o njih. Kdo so strici iz ozadja govornika v ospredju, se sprašujemo ob tejle fotografij...

Objavljeno na isti dan


Humor / petek, 13. september 2013 / 07:00

In mali bodo veliki

Gibanje malih občin, z manj kot pet tisoč prebivalci, imenovano G6, se strinja z zmanjšanjem števila občin. Po njihovem predlogu naj bi bilo po novem na Gorenjskem šest občin.

Nasveti / petek, 13. september 2013 / 07:00

Andrejin šopek na krožniku

Prijateljica Andreja ima razstavo v Šivčevi hiši. Na katalogu, ki ga je oblikovala druga Andrejka, je na naslovnici čudovit šopek z oranžno rdečimi in rumenimi gerberami, zelenimi vejicami zašiljen...

Razvedrilo / petek, 13. september 2013 / 07:00

Ob košarki tudi glasba

Dogajanje na Jesenicah je v minulih dneh zaznamovala košarkarska vročica, v Križah pa so za dobro voljo poskrbeli s tradicionalnim Vikendom smeha.

Razvedrilo / petek, 13. september 2013 / 07:00

Zgovorni Francois Pierre

Cassis je navdušil s svojimi barvitimi hiškami, ozkimi ulicami, gostinska ponudba pa je cenovno primerno 'zasoljena', tako da je regionalno tekmovanje v La Ciotatu v njihovem najpopularnejšem športu –...

GG Plus / petek, 13. september 2013 / 07:00

Doma (5)

Čez čas se je naši slovenski četici pridružil tudi neki Tone, ki je bil mesar. Sam bog nam ga je poslal! Nekoč je – medtem ko je šel ven iz taborišča na delo – zagledal govedo brez gospoda...