Pogačarjevi Kronogrami

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 24. februar 2014 / 06:00

Izvirni zapis besed v poudarku si lahko ogledate na priloženi naslovnici knjige, v gornjem delu rokopisa. V tiskanem izpisu v latinščini se glasi: »Deus largitor gratiae sit nobis / felix initium istius anni / inchoati: 1738« Prevedeno v današnjo slovenščino: »Bog, delivec milosti, / naj nam bo srečen začetek tega leta, ki ga /začenjamo: 1738« – Gornji zapis je kronogram, vzet iz knjige Kronogrami Sebastijana Pogačarja (1693–1762). Napisala jo je Škofjeločanka Antonija Jelenc, avtor kronogramov pa je bil duhovnik, rojen v župniji Gorje pri Bledu, služboval je v župnijah Bohinj, Ig, Sora in Ljubno na Gorenjskem. Kronograme in svoje verze je vpisoval v matične knjige župnij. Avtorja kronogramov in knjige povezuje tudi dejstvo, da je bil Pogačar doma v hiši, v kateri se je rodila tudi mama avtorice. Če vzamemo še dejstvo, da je knjigo založila radovljiška Didakta in da je oblikovana v Studiu Grad, Škofja Loka, lahko rečemo, da gre za zelo gorenjsko knjigo. No, resnici na ljubo: kronograme je iz latinščine prevedel in jih oskrbel škof Jožef Smej, ki je po rodu Prekmurec.

Kaj je kronogram? »Večina med nami se je že srečala z njimi. Vidimo jih na pročeljih in oltarjih cerkva, na stenah gradov in palač, na spomenikih in celo na nagrobnikih. To so kratki, največkrat latinski napisi s poudarjenimi rdečimi ali zlatimi velikimi črkami. Kaj nam ti zapisi sporočajo, znajo razbrati le poznavalci jezika, v katerem je kronogram napisan, ostali se lahko potrudimo in iz napisa preberemo letnico. Le-to dobimo, če poudarjene, velike, pogosto drugače pobarvane črke beremo in uporabimo kot rimske številke. Sešteti moramo torej vse te črke oz. števila, ki jih te predstavljajo kot rimske številke: M = 1000, D = 500, C = 100, L = 50, X = 10, V = 5 in I = 1. Seštevek rimskih števil nam da letnico, ki jo skriva zapis.« Krajše: »Kronogram ali kronostih je v obliki stavka ali verza zapisana kratka jedrnata misel ali trditev, kjer posamezne, poudarjene črke, brane kot rimske številke, dajo letnico, na katero se zapis nanaša. Beseda izhaja iz grščine (kronos = gr. čas, gramma = gr. pismo, pisanje).« – Enkratna po vsebini in lepo oblikovana knjiga!