Večina lastnikov gozdov zasluži pohvalo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 24. februar 2014 / 11:00

»Večina lastnikov gozdov zasluži pohvalo, saj so se po novembrskem vetrolomu takoj lotili dela in so doslej pospravili že dve petini polomije,« soglasno ugotavljata revirna gozdarja Bojan Čebašek in Tomaž Polajnar in dodajata, da so tudi izjeme: nekateri si poškodovanih sestojev niti še niso ogledali. Žled je zdaj lastnikom naložil še veliko dodatnega dela.

Preddvor – Veter, ki je vlekel 11. novembra lani, je po oceni zavoda za gozdove v gozdovih na širšem gorenjskem območju izruval in poškodoval okoli 142 tisoč kubičnih metrov drevja, od tega največ, okrog petdeset tisoč »kubikov« v revirjih Vojvodinboršt in Zaplata, ki sodita v gozdno gospodarsko enoto Preddvor. V revirju Vojvodinboršt je največ škode povzročil na območju od Golnika do Trstenika in v predelu Udinboršta okrog Krive jelke, v revirju Zaplata pa na Povljah ter na Trsteniku in v njegovi okolici. Zavod za gozdove je za oba revirja izdal generalno odločbo, ki je lastnikom omogočila, da so se lahko lotili poseka in spravila polomije brez predhodne označitve drevja za posek, hkrati pa jih je zavezala, da morajo količino posekanega lesa sporočiti revirnemu gozdarju. Skrajni rok za sanacijo vetroloma je konec aprila, a v začetku meseca je »udaril« še žled, ki je lastnikom gozdov tudi v teh dveh revirjih naložil veliko dodatnega dela.

Strojna sečnja na Povljah

Kot sta povedala revirna gozdarja Bojan Čebašek (Vojvodinboršt) in Tomaž Polajnar (Zaplata), se je večina lastnikov gozdov hitro in učinkovito odzvala in se lotila dela, pri tem jim je predvsem decembra šlo na roko tudi vreme. Doslej je v obeh revirjih pospravljenega približno dve petini od vetra poškodovanega drevja, vendar predvsem na manj zahtevnih (nižinskih) legah, v bolj poškodovanih sestojih in v dobro odprtih gozdovih. Lastniki z manj poškodovanimi gozdovi, ki so za delo v gozdu tudi primerno usposobljeni in opremljeni, so se dela lotili sami, tisti, ki imajo večje količine ali nimajo znanja in opreme, so najeli izvajalce. Največ so se odločali za poznane, lokalno priznane izvajalce del, ki pa so zaradi obilice dela precej zasedeni. Na Povljah, kjer so ocenili, da bi se jim dela zaradi velike količine zavlekla predolgo, so se v tamkajšnji agrarni skupnosti in na nekaterih kmetijah odločili za strojni posek in so najeli avstrijskega izvajalca.

»Večino lastnikov lahko pohvaliva, da so se hitro in učinkovito odzvali,« vsak za svoj revir ugotavljata Bojan Čebašek in Tomaž Polajnar, ki ob tem pozivata lastnike, ki si svojih gozdov po vetrolomu sploh še niso ogledali, da to storijo čim prej in se lotijo dela – tudi zato, ker je nedavni žled prizadel vse gozdove do nadmorske višine tisoč metrov in na tem območju po približni oceni poškodoval od deset do trideset odstotkov drevja. »Najbolj so poškodovani mlajši sestoji, stari od dvajset do štirideset let. Borovci so večinoma polomljeni, pri smrekah so pod težo žledu popustili vrhovi, listavci so izruvani ali s polomljenimi vejami,« pravi Bojan Čebašek.

Skladišča zatrpana z lesom

Izredne razmere, ki so nastale zaradi spravila velikih količin lesa po novembrskem vetrolomu, so povzročale tudi dodatne probleme. Revirna gozdarja opozarjata, da so bila ponekod skladišča tako zatrpana z lesom, da v gozdu niso mogli nadaljevati del. Odkupovalcem ni uspelo sproti odpeljati vsega lesa in nastajale so čakalne liste. »Spravilo lesa je povzročalo konflikte tudi z ostalimi uporabniki prostora. Nekateri so se pritoževali, ker so bile ceste oz. poti bolj blatne ali so morali zaradi nakladanja lesa na kamion malo počakati, se na planinskih poteh izogniti sečnim ostankom ...,« opozarja Tomaž Polajnar in poudarja, da je v takšnih, izjemnih razmerah potrebna večja strpnost.

V oslabelih sestojih pričakujejo lubadarja

Lastniki gozdov in gozdarji razmišljajo že tudi naprej – o obnovi gozdov, o lubadarju ... Tudi po spravilu izruvanih in poškodovanih dreves bo v gozdu ostalo veliko oslabelih dreves, sestoji so še precej opešani od lanske suše, zdaj je veliko drevja poškodoval še žled. V takšnih razmerah so dobre možnosti za razvoj lubadarja, ki se je bolj kot običajno pojavil že v lanski suši. Kako močno se bo razvil, bo odvisno od vremena in od tega, ali bodo lastniki pravočasno in dovolj kvalitetno posekali in pospravili poškodovano drevje,« pravi Bojan Čebašek in poudarja, da bodo pri obnovi gozdov dali poudarek naravnemu pomlajevanju, a kljub temu bo nekaj površin treba pogozditi.