Cesarska cesta

Ime cesarska cesta izvira iz časov, ko še ni bilo železnice. Vse glavne ceste so vodile na relaciji Dunaj–Trst. Vozarji so po teh cestah prevažali najrazličnejše blago; najpomembnejše so bile poštne kočije.

Še zdaj slišimo od starih ljudi, da pravijo cesti od Podvina do Žirovnice cesarska cesta. Ob teh cestah so bile gostilne, ki so voznike preskrbovale s hrano, dobili so tudi prenočišče. Te gostilne so imele pred glavnim vhodom železne priveze za konje – ponekod so se ohranili do danes.

Zgornja Gorenjska je bila še posebno bogata s temi gostilnami. Ena zelo znanih, omenjena tudi v Jalnovi trilogiji Vozarji, je bila pri Žabarju, imenovana tudi Žababirt. Delovala je do prve svetovne vojne. Če se podamo od Podvina proti Begunjam, vidimo na griču nad vasjo Spodnji Otok cerkvico sv. Janeza Krstnika, ki je podružnica mošenjske cerkve. Njena značilnost je, da že ob enajstih zvoni poldne. Legenda pravi, da to izhaja še iz časa turških vpadov.

Streljaj naprej je vas Zgornji Otok, obe vasi skupaj pa tvorita Krajevno skupnost Otok. Vas je majhna, vendar je bila v času vozarjev zelo pomembna. Že na začetku vidimo mogočno stavbo, v kateri so nekoč prenočevali vozarji in menjali konje. Tu je bila tudi mitnica, kjer so pobirali cestnino, koj za njo je velika hiša, v kateri je bila gostilna. Na to še danes spominja vogelni kamen pri vhodu, ki prikazuje gostilničarja s sodčkom pod pazduho in kozarcem v roki. V naslednji hiši je bila pošta – na to nas spomni doprsni kip poštarja, katerega sliko je Pošta Slovenije natisnila na poštno znamko. Na drugi strani ceste je kovačija, ki je opravljala storitve za vozarje. Kovač je bil tudi kolar in jim je še s tem znanjem pomagal. Tudi sedlar je bil na voljo. Skratka, majhna vas z bogato preteklostjo.

Če nas pot vodi proti Zapužam, ne moremo prezreti cerkve sv. Petra (839 m) nad Begunjami. Iz Zapuž nas pot vodi v vasi pod Stolom, kjer vodi tudi Pot kulturne dediščine. Ta naziv ni iz trte zvit, ampak je plod bogate kulturne zakladnice – ne samo lokalnega pomena, ampak je nanjo lahko ponosna cela Slovenija. Rodinska prafara sv. Klemena se v listinah omenja že l. 1163. Zraven je rojstna hiša pisatelja o življenju ljudi pod Stolom Janeza Jalna. V Smokuču je bil doma pisatelj in duhovnik Tomo Zupan, v Doslovčah je bil rojen Franc Saleški Finžgar, pridigar, spoštovan duhovnik, predvsem pa pisatelj zgodovinskih knjig, kot je vsem Slovencem znana Pod svobodnim soncem. Tu sta bila doma tudi Anton Janša, čebelar, in Matija Čop, učenjak in Prešernov prijatelj. Od Flisovega znamenja vidimo s cesarske ceste »Vrbo, drago vas domačo«, kjer je bil rojen vsem Slovencem znan poet dr. France Prešeren. Od tu vidimo na pobočju stati cerkvico sv. Lovrenca, ki je bila porušena v letih med 1821 in 1830 in obnovljena v letih od 1991 do 1993.

Od Žirovnice se cesarska cesta vije naprej proti Jesenicam, Zgornjesavski dolini, Karavankam do Korenskega sedla. Od tu naprej pa svojo bogato zgodovino pišejo naši bratje koroški Slovenci.

Ciril Zupan, Mošnje