Veter podrl tisoč »kubikov« drevja, a tudi žled veliko

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 7. februar 2014 / 00:00

V gozdovih Štrukljeve kmetije v Srednji vasi pri Goričah je veter 11. novembra lani polomil okrog tisoč kubičnih metrov drevja, kar predstavlja sedemletni možni letni posek. Ko so slabo polovico »podrtije« že pospravili, jih je minuli konec tedna prizadel še žled, ki jim je po prvi oceni v mlajših sestojih poškodoval petino drevja.

Srednja vas – »To je bilo grozno. V gozdu je pokalo kot na fronti,« se novembrskega vetroloma spominja go­spodar Marijan Ribnikar in poudarja, da ne on in ne njegov 88-letni oče ne pomnita, da bi jim veter kdaj povzročil takšno škodo. Tokrat je delal škodo v pasovih, najbolj je polomil smrekove gozdove, med drugim je močno prizadel tudi gozd, ki so ga imeli za rezervo. Približno tretjino dreves je izruval, ostale je odlomil na različni višini od tal ali jih razklal. »Sanacije« so se lotili takoj, najeli so izvajalca in mu zaupali dela v bolj poškodovanih sestojih, v parcelah, kjer so poškodovana drevesa bolj razpršena, bodo delo opravili sami. »Doslej smo pospravili nekaj manj kot polovico »polomije« in če bo v bližnji prihodnosti le še kaj primernega vremena, ni bojazni, da lesa ne bi pospravili do konca aprila, ko je po generalni odločbi zavoda za gozdove tudi skrajni rok,« je še pred novo ujmo – žledolomom pripovedoval Marijan in dodal, da januarja zaradi razmočenih tal niso mogli voziti lesa iz gozda, saj bi sicer preveč poškodovali vlake in ceste.

Čeprav je po vetrolomu na Gorenjskem večja ponudba lesa kot običajno, s prodajo nimajo težav, vendar pa je, kot pravi Marijan, drevje treba pravilno krojiti, da je izkoristek čim boljši. »Škoda je zaradi vetroloma dvojna – izkoristek lesa je manjši in še strošek spravila je večji. Pri rednem poseku je le od 10 do 15 odstotkov manj vrednega celuloznega lesa, tokrat, ob spravilu po ve­trolomu, ga je bistveno več – od 20 do 30 odstotkov. Če bi ta les lahko sekali sedem let, vsako leto po 150 kubičnih metrov, kot je letni etat, bi delo lahko opravili sami, zdaj, ko je treba v kratkem času pospraviti okrog tisoč »kubikov« lesa, smo morali za to najeti izvajalca.«

Pri Štruklju, kjer so pred leti prejeli tudi priznanje zavoda za gozdove za skrbnega lastnika gozda, po­skušajo v poškodovanih gozdovih čim prej vzpostaviti gozdni red, tako že iščejo ponudnika, ki bi veje in lesne ostanke spravil iz gozda in iz njih naredil sekance. »Veje je treba spraviti iz gozda zato, ker iglice močno zakisajo zemljo,« pojasni Marijan in doda, da v drugem ali tretjem letu po vetrolomu lahko pričakujejo »napad« lubadarja, saj je veliko drevja oslabelega ali brez iglic. Kako močan bo »napad«, bo odvisno tudi od tega, ali bodo lastniki na širšem območju pravočasno pospravili poškodovano drevje in kvalitetno opravili delo in kakšne bodo vremenske razmere. Žledolom je nova okoliščina, ki jo bodo morali upoštevati. »Gozdove sem si površno že ogledal, škoda je predvsem v mlajših sestojih dreves, debeline do petindvajset centimetrov. Po­škodovana je približno pe­tina dreves. Na tleh je veliko vrhov, dolžine od tri do deset metrov,« pravi Marijan in dodaja, da bo po natančnejšem pregledu gozdov treba oceniti, ali bodo drevje lahko pospravili sami ali bodo tudi za to morali najeti izvajalca.

Pri obnovi gozdov bodo dali poudarek naravnemu pomlajevanju, le na parceli, kjer je padlo devetdeset odstotkov vsega drevja, bodo spomladi morali posaditi okrog tisoč sadik. »Mlade sestoje je zelo težko »spraviti gor«, glavni krivec za to je srnjad, ki požre vršičke mladih smrekic, predvsem pa jelke, ki je sicer bolj stabilna od smreke, a je je vse manj. Srnjadi je desetkrat preveč,« meni Marijan in poudari, da v sestojih, kjer prevladuje smreka, »forsirajo« hrast, javor, gaber in druge listavce, saj želijo doseči, da bi delež listavcev povečali na trideset odstotkov in s tem tudi okrepili stabilnost se­stojev. V polovici mladih sestojev jim je to že uspelo.

»Ata mi je večkrat rekel: če nimaš nobenega dela, pojdi v gozd, tam ga je vedno dosti. V gozdu je res vedno dovolj dela. Če samo smrekici z dvema vrhovoma enega odrežeš, narediš nekaj koristnega. Včasih je bila pomembna le količina lesa, zdaj se daje vse večji poudarek kakovosti, a za to je treba tudi kaj narediti. Tako kot sadno drevje je tudi gozdno drevje treba negovati,« pravi Marijan, ki je s storitvami zavoda za gozdove zadovoljen, a hkrati je prepričan, da bi se delo zavoda dalo racionalizirati. »Lastnik, ki se z gozdom preživlja, bi lahko sam označil drev­je za posek, saj ni bojazni, da bi sekal sebi v škodo.«