Zimske tegobe in čaji, ki jih odganjajo
Sneg, dež, led in žled, kombinacija za popoln kaos in katastrofo, ki nas je pahnila v (ž)ledeno dobo. Brez ogrevanja, elektrike, telefona, premraženi, podhlajeni, prestrašeni, prehlajeni, polomljeni in v pričakovanju odrešilnega dne.
Tako je bilo te dni, ko sem bila tudi sama ujetnica v na prvi pogled idilični zimski vasici. Ste si tudi vi te dni želeli ogreti podhlajene in polomljene kosti vsaj s skodelico čaja, pa je že to bila znanstvena fantastika. No, zdaj naj pride spodoben zimski čaj v vse slovenske domove. Pošteno smo ga potrebni.
Lipa
Čaj iz cvetov lipe (Tilia platyphyllos) so naši predniki srkali pri prenapetih dogodkih, ko so bili živci zrahljani in na preizkušnji. Nedavna ledena kalvarija bi bila kar pravšnja za lipov čaj, mar ne … Natočimo si ga, pogrejmo se in pomirimo. Čaj pripravimo v obliki poparka: dve do tri žličke posušenega in zrezanega cvetja poparimo s skodelico vrele vode in pustimo stati pet do deset minut. Precedimo, dodamo žličko medu in srkamo po požirkih. Lipa kakopak velja za tradicionalno zimsko zdravilo, ko od prehlada, gripe in drugih infekcij obležimo v postelji. Za kuro s potenjem pijemo zelo vroč lipov čaj z dodatkom medu. Za povečanje odpornosti in preprečevanje prehlada pripravimo poparek iz ene do dveh žličk in pijemo manj vročega. Lipovega čaja pa ne smemo piti v nedogled, saj lahko povzroči srčne okvare. Za bolnike s šibkim srcem je lipovo cvetje lahko nevarno, zato naj se o njegovi uporabi posvetujejo z zdravnikom. Lipa bo prinesla dobrodejen počitek tudi vsem, ki kašljajo, jih mučijo astma, zastarani bronhialni katarji, zasluzena pljuča in sapnik. Pomiri nas tudi lipova kopel, ki je učinkovita tudi za otroke.
Mrzličnik
V peklenskih in mrzlih zimskih dneh, ko so na pohodu prehladna in gripozna obolenja, je dobro poseči po rastlinici mrzlega imena – mrzličniku (Menyanthes trifoliata). Ljudsko zdravilstvo slepo zaupa, da učinkovito znižuje vročino, zlasti pa naj bi se obnesel pri gripoznih obolenjih s povišano telesno temperaturo. Preprečeval naj bi tudi nalezljive bolezni in migreno. Ljudsko zdravilstvo zoper omenjene težave svetuje pripravo čaja v obliki poparka: žličko posušenih in zdrobljenih listov mrzličnika poparimo s skodelico vrele vode, pustimo stati deset minut in pijemo do dve skodelici neoslajenega čaja čez dan po požirkih. Močvirska deteljica, kot mrzličniku tudi rečemo, se tudi obnese pri želodčnih in črevesnih težavah. Čreslovine, ki jih mrzličnik vsebuje, blažijo driske, ki so posledica nenormalnega črevesnega vrenja zaradi slabe črevesne flore.
Bezeg
Stari dobri bezgov (Sambucus nigra) čaj pripravimo tako, da žličko posušenih bezgovih cvetov prelijemo s skodelico kropa, pustimo stati pet do deset minut, precedimo in mu dodamo žličko medu. Čaj pijemo vroč oziroma topel trikrat na dan po eno skodelico. Na ta način spodbujamo znojenje in hkrati znižujemo temperaturo in preprečujemo prehladna obolenja dihal in prehladne glavobole. Skodelico čaja si privoščimo pred spanjem. Tako bomo z znojenjem ponoči izločili iz telesa škodljive snovi, ki so se nabrale v njem. Če nas mrazi, dodajmo čaju iz cvetja še nekaj posušenih in zmečkanih bezgovih jagod. Bezeg v ljudskem zdravilstvu uporabljajo, ko si želijo okrepiti odpornost in se zaščiti pred virusnimi obolenji. Tudi novejše raziskave so potrdile njegovo protivirusno in protivnetno učinkovitost. Cvetove črnega bezga uporabljamo pri zdravljenju prehlada, kašlja in gripe, pri vnetju zgornjih dihal. Pripomore k temu, da sluznica v nosu postane odpornejša na okužbe. Bezeg se izkaže pri hripavosti, nahodu, katarju v žrelu in sapniku, bolečinah v ušesih in trganju v glavi. Prevretek iz posušenih bezgovih jagod je odličen osvežilni čaj, ki krepi telesno odpornost.