Ona hčer, on pa kobil'co

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / / 09:52

V soboto smo si v Kulturnem domu v Sori ogledali veseloigro s petjem Naročeni ženin v režiji Irene Svoljšak in izvedbi gledališke skupine Pod svobodnim soncem domačega KUD Oton Župančič.

Po petkovi premieri je oder kulturnega doma v Sori igralsko in pevsko s prvima ponovitvama zaživel še v soboto in nedeljo. Prav igralska sekcija je poleg folklornikov, pevcev in ansambla ustnih harmonik med najbolj aktivnimi v KUD Oton Župančič. Odrasla igralska gledališka skupina, imenovana Pod svobodnim soncem, vsako leto pripravi novo predstavo. Letos so se odločili za žanrsko ljudsko klasiko, sicer pa manj znano veseloigro s petjem z naslovom Naročeni ženin, ki jo je napisal Miha Kunaver in uglasbil Mavricij Slatnar. Za ljudske igre so značilne preproste zgodbe, ki so razumljive vsem in obravnavajo teme, ki so značilne za življenje na vasi. Govorijo o odnosih v družini, življenju na vasi in smešijo človeške napake, ki so tako ali tako »last nas vseh«.

Zgodbo Naročenega ženina bi še pred kakega pol stoletja lahko poiskali v vsakem malo večjem kraju. V županovi družini je hči godna za zakon. Oče se s tem ne ubada kaj dosti, saj ima preveč opravka z razvojem kraja in vodenjem kmetije. Naj kar žena hčeri poišče pravega ženina. Potovka Špela, danes bi jo lahko označili za nekakšno »komercialistko«, ki se dobro spozna tako na kupovanje kot prodajo na terenu. Tako ji mati naroči, naj poišče ženina za hčer. Ko ta izve za akcijo, Špeli priporoči kar svojega izvoljenca; očetu pa potovka išče kupca za kobilo. Sledi zaplet, ko pride kupec kobile k materi, ki ga zamenja s snubcem, medtem ko bodoči ženin pride k očetu, ki misli, da ima pred seboj kupca kobile. Pride do humornih situacij, ko mati govori o hčeri (kobili), ki je podobna njej in rada poje, oče pa, da kobilo (hčer) hranijo z otrobi in koruzo … Na koncu pride do razkritja in se na veselje vseh zgodba srečno konča. V igri Naročeni ženin ob zaključku posameznih »kadrov« igralci še zapojejo in v pesmi povzamejo prejšnje dogajanje ali pa napovejo nadaljevanje igre.

Igralska ekipa iz Sore je pod režiserskim vodstvom Irene Svoljšak skrbno pripravila tako glasbo in petje (posneli so ga v Studiu Krajnik) kot igro samo. Režiserka je imela srečno roko pri izbiro igralcev, saj so se ti v svojih vlogah dobro znašli. Navdušila je odrska družina: Miran Pustovrh kot župan, Bernarda Podviz v vlogi njegove žene in Jerneja Podviz kot njuna hči, slednji sta tudi sicer v enakih sorodstvenih vezeh. Preplet izkušenj in mladosti. Prav tako so se izkazali Ema Dobovšek kot potovka Špela ter ženin Miha Bizjak, kupec kobile Uroš Medar in Kovačeva Minka Klavdija Gorjanc. Sliko gledališkega ansambla so v svojih vlogah dopolnili še Ladislav Vidmar, Frančišek Jamnik, Vlado Ščavničar, Vanja Vilar in Tomaž Dobnikar, ki je raztegnil tudi harmoniko.

Veseloigra je doživela odličen odziv publike, na sobotni predstavi je na primer zmanjkalo sedežev v sicer dokaj veliki dvorani. Gromek aplavz, ki je sledil po uro in četrt dolgi predstavi, pa je še dodaten dokaz, da so sorški gledališčniki odlično opravili svoje delo. Zaradi velikega zanimanja so se odločili za dodatno ponovitev igre v nedeljo, 2. februarja, ob 19.30 v domačem kulturnem domu v Sori, seveda pa v prihodnje upajo tudi na nekaj gostovanj – prvo bo že 8. februarja v Dolu pri Ljubljani.