Skrivanja kmalu ne bo več

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 24. januar 2014 / 13:14

Predvidoma marca naj bi Državni zbor potrdil novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki naj bi prinesla velike spremembe pri transparentnosti porabe državnega denarja.

Podatki kmalu javni

Končno, a počakajmo do marca – v Sloveniji je vse mogoče. Nekako tako je predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič v odstopu pospremil predstavitev sicer težko pričakovane novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Najpozneje marca naj bi namreč zakonske spremembe sprejel Držav­ni zbor, z dnem uveljavitve novele zakona pa bodo med drugim na spletni strani Družbe za upravljanje terjatev bank objavljeni natančni podatki o vsakem posameznem kreditu, ki je bil nanjo prenesen v okviru sanacije bank. »Trdno smo prepričani, da ima javnost, ki zdaj plačuje visoko ceno za bančno luknjo, pravico izvedeti te podatke,« pa je na novinarski konferenci, na kateri so predstavili novelo, poudaril notranji minister Gregor Virant, za katerega bi bilo nesprejetje zakona tako velik šok, da bi se najbrž kar odrekel politiki. Zakaj je omenjena novela zakona še pomembna? Ker bodo javnosti postali dostopni tudi mnogi podatki o po­slovanju podjetij v državni in občinski lasti, ki so ji zdaj skriti – med njimi tudi donatorske, sponzorske, odvetniške in svetovalne pogodbe, pa tudi plače, odpravnine in druge bonitete članov uprav in nadzornih svetov. Gorana Klemenčiča veseli, ker bo dostop do teh podatkov možen tudi za nazaj, to pa bo po njegovi oceni prineslo ogromne spremembe pri transparentnosti porabe državnega denarja in bistveno bolj odgovorno ravnanje z denarjem državnih in občinskih podjetij ter zato zmanjšalo korupcijska tveganja. »Uprave bodo petkrat premislile, preden bodo dodelile kakšno donacijo, podpisale marketinško pogodbo ali sklenile kakšen fiktiven posel,« se nadeja Klemenčič in z njim tudi vsi davkoplačevalci.

Brecelj: botri so zadovoljni

Vladne stranke se medtem še vedno ukvarjajo z novo koalicijsko pogodbo in iskanjem primernih kandidatov za nova ministra za zdravje in gospodarstvo, morda tudi še za kakšno ministrsko rošado. Predsednica vlade Alenka Bratušek se je tako ogrevala, da izpraznjeni stolček ministra za zdravje zapolni nekdanji predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes, s čimer sta se strinjala tudi prvaka DL in DeSUS Gregor Virant in Karel Erjavec, nikakor pa ne predsednik SD Igor Lukšič, ki je možnost Šoltesove kandidature označil za neokusno. Kot je dejal, je popolnoma nelogično in skregano s kakršnokoli politično higieno, da za kandidata za minis­tra za zdravje dobimo nekoga, ki predstavlja stranko v nastajanju. Šoltes je zaradi nasprotovanja znotraj koalicije v ponedeljek sporočil, da ne more sprejeti kandidature, saj bi bila po njegovem zdravstvena reforma, kot daleč najpomembnejši projekt ministrstva, že vnaprej obsojena na neuspeh. Kot je pojasnil, se je zelo jasno pokazalo, da v nekaterih strankah še vedno niso sposobni ali pripravljeni presegati ozkih strankarskih interesov. Poudaril je, da je zdravstveni sistem potreben korenite reforme, če želimo vzpostaviti učinkovit ter finančno dolgoročno vzdržen sistem, vendar ne na podlagi zmanj­ševanja pravic uporabnikov. Za reformo pa je po njegovem treba poiskati najširše družbeno soglasje, tako v stroki kot med državljankami in državljani, uporabniki zdravstvenih storitev, najprej pa seveda v politiki, kjer mora to soglasje bistveno presegati ozke strankarske okvirje. Zdravnik Erik Brecelj, znani borec proti nepravilnostim v zdravstvenem sistemu, je celotno dogajanje komentiral z besedami, da so botri iz ozadja gotovo zadovoljni, ker jim je uspelo sesuti Šoltesovo kandidaturo. Bratuškova pa je dejala: »Na žalost je za nekatere, tudi znotraj naše koalicije, še vedno bolj pomembno to, da si naš, kot pa to, da nekaj znaš.«

Ficko ima vsega dovolj

Umaknil se je tudi direktor Direkcije RS za ceste Gregor Ficko, minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, ki se pri­pravlja na skorajšnjo interpelacijo, pa je njegov odstop z razumevanjem že sprejel. Kot je Ficko zapisal v odstopni izjavi, želi direkcijo osvoboditi vsiljenega bremena in nevzdržnega, načrtovanega pritiska, ki traja že več mesecev in ovira njeno normalno in uspešno delovanje. Poudaril je, da je bila v zadnjem letu, še zlasti pa v zadnjih mesecih minulega leta direkcija, tudi ali pa zlasti zaradi izjemno pomembnega cestnega projekta, dokončanja škofjeloške obvoznice, tarča neupravičenih napadov in nenehnih pritiskov. Minister Omerzel je ob Fickovem odstopu izpostavil, da se država – kar se tiče vzdrževanja in investicij v cestno infrastrukturo – nahaja v zelo občut­ljivi in težki finančni situaciji, saj so se proračunska sredstva za leto 2014 zmanj­šala za šestdeset milijonov evrov. Razmere je dodatno poslabšalo tudi to, da se v zadnjih desetih letih niso izvedle ključne cestne investicije in sanacije, med njimi tudi sanacija in popravilo dotrajanih nadvozov in mostov, usoda škofjeloške obvoznice ipd. Ficko je vse pristojne organe v državi še pozval, naj izvedejo temeljito revizijo vseh postopkov javnega naročanja na projektu obvoznice skozi Škofjo Loko in javnosti povedo, ali je bilo v postopkih kaj narobe.