Skrajšanje plačilnih rokov za živila
Najdaljši plačilni rok za hitro pokvarljiva živila naj bi do leta 2016 skrajšali na 45 dni.
Ljubljana – Vlada je na nedavni seji potrdila predlog sprememb zakona o kmetijstvu in ga poslala v obravnavo državnemu zboru. Najpomembnejša novost je postopno skrajšanje plačilnih rokov za hitro pokvarljiva živila na 45 dni in za ostala živila na devetdeset dni. V zadnjih štirih letošnjih mesecih naj bi najdaljši plačilni rok za hitro pokvarljiva živila skrajšali na 75 dni, prihodnje leto na šestdeset dni, od 1. januarja 2016 dalje pa na 45 dni. Za ostala živila bodo s 1. januarjem 2016 vsi dogovori o plačilnem roku, ki bo daljši od devetdeset dni, postali nični. Za hitro pokvarljiva živila se štejejo sveže sadje in zelenjava, mleko, sveže meso, sveže ribe, jajca v lupini, kruh ter mlečni, mesni in pekovski izdelki, katerih rok uporabe je krajši od 30 dni.
Zakon predvideva vzpostavitev instituta varuha odnosov v prehranski verigi, ki bo spremljal ravnanje deležnikov v verigi, objavljal primere dobrih praks in z morebitnimi nedovoljenimi ravnanji seznanjal javno agencijo za varstvo konkurence. Da bi omilili krizo, ki jo lahko povzroči ukinitev mlečnih kvot, zakon predvideva za odkup mleka uvedbo zavezujočih pogodbenih razmerij. Z zakonom naj bi tudi preprečili, da bi kmetija istovrstno osnovno ali dopolnilno dejavnost lahko opravljala v drugi organizacijski obliki - kot samostojni podjetnik ali gospodarska družba. Zakon predlaga novo nacionalno shemo kakovosti, to je Preverjeno kakovost – za izdelke, ki bodo dokazovali izpolnjevanje nadstandardnih kriterijev glede sestave izdelka, okolju prijazne pridelave, kakovosti surovin, dobrobiti živali, načina krmljenja ... Z zakonskimi spremembami na področju dopolnilnih dejavnosti naj bi postavili bolj jasna pravila, izboljšali nadzor, preprečili nelojalno konkurenco in izvajanje dela na črno ter vzpostavili učinkovit sistem, ki naj bi zlasti majhnim kmetijam prinesel dodatni vir dohodka in jih spodbudil k temu, da izkoristijo svoje potenciale. Definicija kmetije se po predlaganem zakonu približuje ideji družinske kmetije, to je kmetije, kjer delo opravlja razširjena družina, navadno dve ali tri generacije; poenostavili pa naj bi tudi upravne postopke za pridobitev evropskih in državnih sredstev.