Vedno voljan pomagati

Brniški komandir Jure Lešnjak je že šestdesetkrat daroval kri in je s tem najverjetneje prvi med gorenjskimi policisti. Daruje neznancem, a vedno z dobrim občutkom. Pravi, da se policijsko delo in krvodajalstvo dopolnjujeta: »Pomagamo sočloveku!«

Zg. Brnik – »Začelo se je s povabilom Zavoda za transfuzijo krvi tacenski kadetski šoli. Šlo je za rutino. Ob polnoletnosti in privoljenju kadeta si šel,« svojo krvodajalsko zgodbo opiše Jure Lešnjak, Kranjčan, ki že dolga leta živi na Hrušici in je takrat, leta 1987, šel. Po zaključku šolanja je začel delati na Jesenicah, kjer so pogosto organizirali krvodajalske akcije. V telovadnici, med številnimi krvodajalci, tradicionalno kranjsko klobaso s kruhom in predvsem v dobri družbi. Družbi tistih, ki znajo pomagati z najžlahtnejšo tekočino na svetu.

Veliko nekdanjih sošolcev, sedaj kolegov, je po šolanju opustilo krvodajalstvo, Lešnjaka je gnala misel, da rad pomaga, včasih si je rekel, da bo morda tudi sam nekega dne potreboval transfuzijo. »Na terenu vidiš marsikaj, sploh pri prometnih nezgodah. Takrat je treba takoj, v hipu pomagati,« pove komandir. Zato ostaja zvest darovanju krvi.

Večkrat je slišati, da je najtežje prvič prestopiti prag na krvodajalski akciji. Sogovornik s tem ni imel težav, opaža pa, da je marsikoga strah, od stresa komu ne morejo vzeti krvi, sem in tja je komu slabo. Vse to je mogoče prenesti. In ponavljati. Jure Lešnjak je velikokrat puščal kri. Za dobro drugih. Decembra lani že šestdesetič, kar naj bi bilo največ med gorenjskimi policisti. »Krvodajalstvo je del našega življenja, zato sem se prijavil, da me pokličejo tudi urgentno. Če le utegnem, se odzovem. Tako za odvzem plazme kot krvi,« razloži.

Je letnik 1969, kar pomeni, da kri daruje že 26 let. Teoretično bi lahko daroval vsake tri mesece (v tem času se kri obnovi), a se vedno ne izide, drugič organizira kar skupno krvodajalsko akcijo z brniško enoto. Tako je bilo tudi decembra, ko je kri darovalo 13 policistov. »Pogovarjamo se, nikogar pa ne prepričujem ali celo silim. Mislim, da zgledi vlečejo,« pove v smehu. Kako ne bi bil vesel, če je s krvodajalstvom 'zastrupil' tudi kolege.

Zanima nas še, kako pomembna je fizična pri­pravljenost. »Moraš biti zdrav in v dobri kondiciji. Zdrav sem, aktiven planinec, tako da ni težav,« pove. Vprašamo tudi, ali sta policijsko delo in krvodajalstvo povezani? Takoj odgovori pritrdilno: »Pomagamo sočloveku.«

Niti on sam niti njegovi najbližji do sedaj niso potrebovali transfuzije. »Vedno je enkrat prvič. Lahko se zgodi kadarkoli. Vsakodnevno sem na cesti, nihče ne ve, kdaj ne bom niti mogel prositi za pomoč,« pove Jure Lešnjak. In s tem trka tudi na vest vseh, ki so zdravi in primerni za krvodajalstvo.