Dražgoški domovi so odprti za vse
Če so Dražgošani po vojni zmogli zgraditi novo vas, smo jo dolžni mi ohraniti, je dejal predsednik dražgoškega kulturnega društva Rok Pintar in povabil v Dražgoše vse, tudi tiste, ki si doslej niso upali.
»Prosim vas, predsednik, in bodočega škofa, kdorkoli bo že imenovan, da pridete v Dražgoše. Vas, škof, prosim, dajte odvezo 41 pobitim Dražgošanom, ki so, verjemite mi, umirali z očenašem na ustih. Povedal vam bom, da je bila dražgoška cerkev prva, ki so jo Nemci porušili v tem delu Evrope. Povejte Dražgošanom, da legendarni Stane Žagar, če bi ostal živ, nikdar ne bi dovolil šikan, ki so jih bili deležni Dražgošani pri obnovi cerkve sv. Lucije. Ta cerkev in spomenik tvorita dražgoško celoto,« je med drugim dejal Viktor Žakelj.
Dražgoše – Organizatorji nedeljske 57. prireditve Po stezah partizanske Jelovice so upali, de se je bo udeležilo okrog šest tisoč ljudi. Ušteli so se. V Dražgošah, na bregovih in poteh nad spomenikom se je v nedeljo zbralo blizu deset tisoč ljudi. Blizu dva tisoč jih je prišlo v Dražgoše na 11 organiziranih pohodih. Udeležba na dveh najzahtevnejših je bila rekordna. S Pasje ravni je opolnoči krenilo 640 pohodnikov, med katerimi je šla polovica prvič na zahtevno deseturno hojo. Na pohod iz Železnikov prek Ratitovca v Dražgoše je odšlo 263 pohodnic in pohodnikov. Petindvajset jih je odšlo na zahtevno hojo prvič, Marina in Ludvik Šmid, Jernej Lavtar, Rafko Kavčič in Anica in Lojze Lotrič pa so se udeležili vseh dosedanjih petnajstih pohodov. Med pohodniki so bili tudi planinci iz Benečije v Italiji, tržiškim pohodnikom, ki so zjutraj krenili iz Bistrice pri Tržiču, pa so se pridružili tudi Korošci. Veliko pohodnikov je prišlo v Dražgoše posamično ali v manjših skupinah, nekaj tisoč pa z osebnimi vozili in z nad šestdeset avtobusi. V Dražgoše so prišli tudi vojaki 132. Gorskega bataljona z Bohinjske Bele in kolesarji iz Kranja, med njimi tudi člani Športnega društva Gorenjski glas.
Opoldne, ko je v bližnji cerkvi svete Lucije utihnil opoldanski zvon, se je začela osrednja spominska slovesnost.
Udeležili so se je tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je bil tudi med pohodniki s Pasje ravni, nekateri ministri in poslanci, prvi predsednik republike Milan Kučan, častni predsednik slovenske borčevske organizacije Janez Stanovnik in župan občine Železniki Anton Luznar. Jože Logar je skrbno izbral program nedeljske svečanosti, v katerem so sodelovali častna enota in pihalni orkester Slovenske vojske pod vodstvom Gregorja Vidmarja, učenci podružnične šole iz Dražgoš z mentorico Ano Čufer, Partizanski pevski zbor iz Ljubljane z dirigentom Francetom Gornikom, harmonikarski orkester iz Železnikov pod vodstvom Simona Razpotnika in Jože Logar s pesmijo Vinka Hafnerja o Dražgošah ter baritonist Tone Habjan iz Železnikov.
Pozdravne besede so izrekli predsednik organizacijskega odbora prireditve Drago Štefe, predsednik Zveze združenj za vrednote NOB Tit Turnšek in v imenu domačinov predsednik Kulturno-umetniškega društva Dražgoše Rok Pintar. Obiskovalcem, politikom in slovenski javnosti je sporočil, da je zgodovina v Dražgošah spisala svoj učbenik. Obsodil je poskuse, ko se lokalna politika igra na plečih usode dražgoške podružnične šole. Če izgubimo šolo, izgubimo identiteto in žive Dražgoše, je dejal in napovedal, da bodo krajani sami začeli graditi večnamensko dvorano. Če so naši predniki v težkih razmerah obnovili vas, bomo zmogli tudi mi. Vse ljudi je povabil v Dražgoše, tudi tiste, ki jim doslej še ni uspelo priti ali si niso upali. Da bodo spoznali, kaj se je v vasi plemenitega in tragičnega zgodilo. Vrata cerkve, spomenika in domov so odprta. Na dražgoških bregovih je dovolj prostora za vse!
Tokratni slavnostni govornik je bil politik in publicist Viktor Žakelj. Grajal je tiste, ki širijo pesimizem in terjajo hlapčevstvo. Dejstva govorijo, da smo Slovenci potomci najbolj bojevitega slovanskega plemena, ki se je najgloblje zarezal med Romane in Germane. Čast in slava vsem, ki so v katerem koli zgodovinskem obdobju, od Trubarja, Zoisa, Prešerna in Slomška naprej kaj storili za Slovence. Predsednika republike in bodočega nadškofa je povabil v Dražgoše, domačinom pa sporočil, da Slovenci cenimo njihovo žrtev. Govor, v katerem je opozoril na nevarnost neoliberalizma, na velik delež revščine in veliko bogastvo peščice, na veliko požrešnost in pomanjkanje skromnosti, je sklenil z besedami: Za domovino, s pametjo naprej!