Slovensko ime

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 6. januar 2014 / 10:24

Ojstrnik/Osternig/Monte Osternig (2052 m) - Skrajno vzhodni dvatisočak Karnijskih Alp, ki je kljub mejni legi med Italijo in Avstrijo ohranil slovensko ime. Lep turnosmučarski vrh, ki pa se ga bomo, kljub snegu, lotili peš.

Vstopili smo v novo leto, zato naj vam na začetku prvega izleta v letu 2014 zaželim zdravja, sreče in čim več čudovitih razgledov s kipečih vrhov.

Danes se bomo odpravili v sosednjo Italijo in obiskali lahko dosegljiv dvatiso­čak, pod katerim je v poletnih mesecih zelo živa planina, domačini iz Ziljske doline/Gailtal pa radi spregovorijo v slovenskem jeziku.

Odpeljemo se skozi Trbiž/Tarvisio in mimo spodnje postaje gondolske žičnice za Višarje/Monte Santo di Lussari/Luschariberg. Vozimo po stari cesti in se držimo smeri proti Vidmu/Udine. Ko pridemo do kraja Ukve/Ugovizza, tik pred obnovljenim kamnitim mostom zavijemo desno in sledimo gorski cesti. Cesta nas pripelje do planine. Na tej višini leži tudi koča, imenovana Rifuggo Nordio Deffar, na nadmorski višini približno 1200 metrov, ki pa je poškodovana.

S parkirišča se usmerimo desno na makadamsko cesto, ki se vzpenja po levi strani desnega potoka. Sledimo markacijam oz. številki 407. Po nekaj minutah hoje se v gozd odcepi pešpot in se začne zmerno vzpenjati. Zmeren vzpon se kmalu spremeni v strmejšega. V zimskem času moramo biti pozorni, saj je pot precej ozka, pod nami je potok in pazimo, da ne zdrsnemo. Nadaljujemo skozi gozd, mimo manjših jas, sledi prečenje hudourniške grape, kjer je pozimi običajno led. Planinska pot nas kmalu pripelje na travnata pobočja in s kančkom sreče bomo levo nad nami med drevesi zagledali streho kapelice Marije Snežne. Smerokaz na sedlu nas usmeri levo, prečno čez trav­nik, ko dosežemo travniško sleme s čudovitim razgledom na zahodne Julijce, ki nas pripelje do idilične kapelice. V ozadju se pokaže naš današnji cilj, Ojstrnik. Ob desni strani kapelice zavijemo po poti proti Bistriški planini/Alpe Bistrizza/Feistritzer Alm. Če bo precej napihanega snega, predlagam, da se držimo grebena, s katerega se nato spustimo do planine. Čaka nas še približno ena ura vzpona do vrha Ojstrnika. Usmerimo se na levo pot, ki preči južno pobočje Ojstrnika. Pot se priključi stari vojaški mulatjeri, kjer nadaljujemo de­sno. No, če so pozimi razmere prave, lahko tudi s prečne poti zagrizemo v strmo pobočje naravnost navzgor. Previdnost, seveda, kajti če nam zdrsne, ne bo ravno prijetno. Sicer pa sledimo vojaški mulatjeri in ob poti opazujemo ostanke starih bunkerjev. Povzpnemo se na vrh, s katerega tudi zagledamo križ, ki je na vzhodnem predvrhu.

Razgled z vrha je čudovit, saj se pred nami odpre ostenje zahodnih Julijcev, severne stene velikanov, ki so bile tako ljube Juliusu Kugyju; Viš/Jof Fuart in Montaž/Jof di Montasio, bolj desno pa še Jalovec, Mangart.

Z vrha se po grebenu spustimo še do križa, odkoder se­stopimo nazaj na planino. S planine se usmerimo v smeri markacij oz. številke 407. Planina je precej dolga, ko pa stopimo v gozd, se začnemo precej strmo spuščati. Na razpotju lahko nadaljujemo levo ali pa skrenemo desno oz. naravnost po poti št. 403 do sedla Lom/Lomsattel/Sella Lom in od tam sestopimo do avtomobila.

Opisana tura je primerna tako za pohodnike, turne smučarje, krpljarje; pomembno, da se hodi, pomembno, da smo na svežem zraku ter da uživamo pri tem, kar po­čnemo. In ne pozabimo preveriti snežnih razmer.

Nadmorska višina: 2052 m
Višinska razlika: 902 m
Trajanje: 5 do 6 ur
Zahtevnost: 3 / 5