Pučnik
Rosvita Pesek, Pučnik, Mohorjeva, Celovec, 2013, 492 strani, 35,90 evra, www.mohorjeva.at
»Zgodovina bo dr. Jožeta Pučnika pomnila in obravnavala kot osamosvojitelja. Kot motor slovenske demokratizacije in snovanja nove države. Zame je dr. Jože Pučnik veliko več. Je navdih in vzor. Njegova veličina ni le v njegovih zrelih letih, ko je zapustil varno zavetje zdomske Nemčije in prišel v negotovo Socialistično federativno Republiko Jugoslavijo, kjer je para že dvigovala pokrov. Njegova veličina je v njegovi mladostni zagnanosti, idealizmu in nepopustljivosti. V njegovi trdni veri, ki jo je v spominih na očeta opisal Gorazd Pučnik z besedami: 'Stvari v Jugoslaviji gredo narobe in treba jih je popraviti.' In dokler 'stvari' ne gredo prav, jih je treba popravljati vedno znova in znova! In v tem je jedro, bistvo in aktualnost Jožeta Pučnika še danes. Povsem jasno nam mora biti, da niso šle zgolj v Jugoslaviji in takratnem enopartijskem komunističnem sistemu 'stvari narobe', ampak nam tudi demokracija v samostojni Sloveniji ni bila položena v naročje kot brezmadežna in idealna enkrat za vselej. Tudi v naši demokraciji je treba marsikaj popraviti. Tudi ona je ranljiva in pokvarljiva, sploh v svojih mladih letih, ko vanjo še posegajo lovke 'totalitarnega'. In danes naravnost kliče po Pučnikih. Kliče po ljudeh trdne volje, osebne hrabrosti, neizmerne notranje moči, ki ne poznajo oportunizma in popustljivosti in ki so v imenu skupnega dobrega pripravljeni biti tudi 'glas vpijočega v puščavi'. Ne glede na osebno ceno, ki jo zato plačajo!«
Gornji odlomek je iz odlične knjige, ki jo je o politiku in sociologu Jožetu Pučniku (1932-2003) napisala novinarka Rosvita Pesek. Kot voditeljico na TV Slovenija jo poznamo vsi, mnogi pa ne vedo, da ima tudi doktorat iz zgodovine. Iz knjige o Pučniku se vidi, da je ni pisala »zgolj« zgodovinarka, ampak bolj novinarka in hkrati avtorica, ki je Pučnika osebno poznala in visoko cenila. Da bi danes potrebovali še kakega Pučnika, je gotovo res. Hkrati pa je vprašanje, zakaj ni Pučnik postal slovenski Havel? Zakaj ga je za svojega vzela le slaba polovica Slovencev, zakaj ne vsi, ko pa je iz njegovega življenja in dela več kot očitno, da si ni prizadeval le za interese ene od strank, ampak predvsem za interes nacije. Če kdo, je on res s srcem delal za to, da bi ta narod dobil svojo državo. In da jo je, je tudi njegova zasluga … Če vas zanimajo ta vprašanje in če bi radi prebrali dobro napisano zgodbo Pučnikovega enkratno tragičnega življenja in dela, potem morate vzeti v roke prav to knjigo. Priporočam.