Boj za človekove pravice se nadaljuje: direktorica Prešernovega gledališča Kranj Mirjam Drnovšček, direktorica Amnesty International Nataša Posel in prvi generalni sekretar AIS Iztok Pipan ob odkritju spominske plošče / Foto: Primož Pičulin

Poklon boju za človekove pravice

Ob petindvajseti obletnici ustanovitve slovenske Amnesty International so v Prešernovem gledališču odkrili spominsko ploščo, sledil pa je slavnostni koncert skupine Terrafolk in Simboličnega orkestra.

Kranj – Organizacija Amnesty International se je na ta način vrnila v svoj 'rojstni kraj', saj je namreč 10. decembra 1988, na svetovni dan človekovih pravic, v Prešernovem gledališču skupina angažiranih posameznikov na pobudo takrat šestnajstletne Suzane Dewa ustanovila prvo tovrstno skupino na območju Vzhodne Evrope. Četrt stoletja kasneje je slovenska Amnesty z 8200 člani največja nevladna organizacija za človekove pravice v Sloveniji, v počastitev obletnice pa so na pročelju gledališča odkrili spominsko ploščo, ki bo opozarjala na pomembnost dosež­kov boja za pravice.

»Organizacija uspešno izvaja aktivnosti mobiliziranja ljudi za izboljšave na področju človekovih pravic ter za osveščanje javnosti o pomenu le-teh. V vseh teh letih smo uspešno organizirali številne akcije ter kampanje proti vsakršnim diskriminacijam, revščini, vojnam in nasilju, orožju, smrtni kazni, na kršitve človekovih pravic pa bomo aktivno opozarjali še naprej,« je ob odkritju plošče dejala direktorica AIS Nataša Posel. V Prešernovem gledališču, ki ima družbeno kritičnost vpleteno v svojo programsko podobo, so se odločili dan človekovih pravic obeležiti tudi z vnovično izvedbo večkrat nagrajene, intrigantne predstave o izbrisu z naslovom 25.671 in na ta način opozorili na problematiko kršenja pravic, ki je aktualna tudi še danes. »Lahko smo ponosni, da se je prav v Kranju prižgala prva bakla za boj za človekove pravice, katere plamen se je razširil tudi drugod po državi ter tudi širše. Pravice pa so ogrožene in kršene tudi danes, zato se je treba za njih boriti še naprej,« je dejal prvi generalni sekretar slovenske Amnesty Iztok Pipan.

Tudi slavnostni koncert skupine Terrafolk in Sim­bolič­­nega orkestra, ki je v gledališču sledil odkritju plošče, je potekal v duhu zavzemanja za bolj strpno, demokratično in pravično družbo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / torek, 2. november 2010 / 07:00

Narod naš dokaze hrani

Pred 90 leti, 12. novembra 1920, so v Rapallu podpisali zloglasno pogodbo, ki je od Slovenije odrezala Primorsko in del Notranjske. Kaj početi z dediščino rapalske meje danes, jo ohranjati ali prepust...

Objavljeno na isti dan


Medvode / ponedeljek, 16. avgust 2021 / 22:48

Podirajo stari vrtec

V Valburgi poteka rušitev starega vrtca, ki so ga po inšpekcijski odločbi morali zapreti do letošnjega poletja. Ob njem so že pred leti odprli novega, ki bo predvidoma prihodnje leto dobil še prizidek...

GG Plus / ponedeljek, 16. avgust 2021 / 22:44

Ujel je prazne ulice

Kamničan Nino Rakovič je zaradi cerebralne paralize že od rojstva na invalidskem vozičku. Poleg tega, da ne more hoditi, ne more niti govoriti, lahko pa ustvarja. In Nino s svojim fotoaparatom to počn...

GG Plus / ponedeljek, 16. avgust 2021 / 22:42

Volitve v državni zbor na Gorenjskem

Na dosedanjih volitvah poslancev v državni zbor so izidi na Gorenjskem odslikavali razmerja med političnimi strankami na slovenski ravni, vendar z nekaj manjšimi odstopanji. Stalnica je bila nadpovpre...

GG Plus / ponedeljek, 16. avgust 2021 / 22:32

Odvetnik

Kersnik je prav tedaj, leta 1875, objavil obsežen roman Na Žerimljah, katerega so vsi povzdigovali v višave in je tako tudi on hodil naokrog s privzdignjenim nosom. Pa čeprav je bil leto d...

Zanimivosti / ponedeljek, 16. avgust 2021 / 22:29

Urbana poslikava

Grafit je napis ali slika na javni površini, največkrat na zidu, je tipičen za mestno subkulturo in pogosto vsebuje elemente uporništva do ustaljenih družbenih norm. Endi E. Pašić, mladi stari znan...