Boj za človekove pravice se nadaljuje: direktorica Prešernovega gledališča Kranj Mirjam Drnovšček, direktorica Amnesty International Nataša Posel in prvi generalni sekretar AIS Iztok Pipan ob odkritju spominske plošče / Foto: Primož Pičulin

Poklon boju za človekove pravice

Ob petindvajseti obletnici ustanovitve slovenske Amnesty International so v Prešernovem gledališču odkrili spominsko ploščo, sledil pa je slavnostni koncert skupine Terrafolk in Simboličnega orkestra.

Kranj – Organizacija Amnesty International se je na ta način vrnila v svoj 'rojstni kraj', saj je namreč 10. decembra 1988, na svetovni dan človekovih pravic, v Prešernovem gledališču skupina angažiranih posameznikov na pobudo takrat šestnajstletne Suzane Dewa ustanovila prvo tovrstno skupino na območju Vzhodne Evrope. Četrt stoletja kasneje je slovenska Amnesty z 8200 člani največja nevladna organizacija za človekove pravice v Sloveniji, v počastitev obletnice pa so na pročelju gledališča odkrili spominsko ploščo, ki bo opozarjala na pomembnost dosež­kov boja za pravice.

»Organizacija uspešno izvaja aktivnosti mobiliziranja ljudi za izboljšave na področju človekovih pravic ter za osveščanje javnosti o pomenu le-teh. V vseh teh letih smo uspešno organizirali številne akcije ter kampanje proti vsakršnim diskriminacijam, revščini, vojnam in nasilju, orožju, smrtni kazni, na kršitve človekovih pravic pa bomo aktivno opozarjali še naprej,« je ob odkritju plošče dejala direktorica AIS Nataša Posel. V Prešernovem gledališču, ki ima družbeno kritičnost vpleteno v svojo programsko podobo, so se odločili dan človekovih pravic obeležiti tudi z vnovično izvedbo večkrat nagrajene, intrigantne predstave o izbrisu z naslovom 25.671 in na ta način opozorili na problematiko kršenja pravic, ki je aktualna tudi še danes. »Lahko smo ponosni, da se je prav v Kranju prižgala prva bakla za boj za človekove pravice, katere plamen se je razširil tudi drugod po državi ter tudi širše. Pravice pa so ogrožene in kršene tudi danes, zato se je treba za njih boriti še naprej,« je dejal prvi generalni sekretar slovenske Amnesty Iztok Pipan.

Tudi slavnostni koncert skupine Terrafolk in Sim­bolič­­nega orkestra, ki je v gledališču sledil odkritju plošče, je potekal v duhu zavzemanja za bolj strpno, demokratično in pravično družbo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. september 2023 / 14:40

Zbirajo predloge

Ljubljana – Banka Slovenije tudi letos zbira predloge za zaznamovanje pomembnih dogodkov na priložnostnih kovancih, in sicer od vključno leta 2025 naprej. Z izdajo priložnostnih kovancev namreč vsa...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:21

Boštjan Glavič pričakovano novi šef gorenjske policije

Dosedanji začasni direktor Policijske uprave Kranj Boštjan Glavič je v torek vodenje gorenjske policije prevzel za nedoločen čas.

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:20

Nabirala zvončke in padla globoko v kanjon Kokre

Kranjčanka Nevenka Lužar, dekliško Šmid, je pred petdesetimi leti padla petindvajset metrov globoko v kanjon Kokre – in preživela. Svoje sreče v nesreči, svojega drugega rojstva se še danes spominja....

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:17

Čas je, da začnemo sprejemati različnost

Jurij Marussig je učitelj fizike, tehnike, je pesnik, pisatelj, v zadnjih letih pa se je najbolj posvetil inkluzivni pedagogiki, delu z otroki s posebnimi potrebami. »Da bo inkluzija lahko v polnosti...

Kamnik / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:15

Z ognjem do sprememb

Cipra Slovenija je z letošnjo akcijo Ogenj v Alpah, ki so jo prejšnjo soboto pripravili na Mali planini, poudarila problematiko mobilnosti v turizmu in spodbudila uporabo javnega potniškega prometa.

Gospodarstvo / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:03

Ni leta brez naravne ujme

Na gospodarjenje z gozdovi v gozdnogospodarski enoti Škofja Loka zelo vplivajo naravne ujme. V minulem desetletju so sanitarne sečnje predstavljale kar šestinštirideset odstotkov celotnega poseka.