Boj za človekove pravice se nadaljuje: direktorica Prešernovega gledališča Kranj Mirjam Drnovšček, direktorica Amnesty International Nataša Posel in prvi generalni sekretar AIS Iztok Pipan ob odkritju spominske plošče / Foto: Primož Pičulin

Poklon boju za človekove pravice

Ob petindvajseti obletnici ustanovitve slovenske Amnesty International so v Prešernovem gledališču odkrili spominsko ploščo, sledil pa je slavnostni koncert skupine Terrafolk in Simboličnega orkestra.

Kranj – Organizacija Amnesty International se je na ta način vrnila v svoj 'rojstni kraj', saj je namreč 10. decembra 1988, na svetovni dan človekovih pravic, v Prešernovem gledališču skupina angažiranih posameznikov na pobudo takrat šestnajstletne Suzane Dewa ustanovila prvo tovrstno skupino na območju Vzhodne Evrope. Četrt stoletja kasneje je slovenska Amnesty z 8200 člani največja nevladna organizacija za človekove pravice v Sloveniji, v počastitev obletnice pa so na pročelju gledališča odkrili spominsko ploščo, ki bo opozarjala na pomembnost dosež­kov boja za pravice.

»Organizacija uspešno izvaja aktivnosti mobiliziranja ljudi za izboljšave na področju človekovih pravic ter za osveščanje javnosti o pomenu le-teh. V vseh teh letih smo uspešno organizirali številne akcije ter kampanje proti vsakršnim diskriminacijam, revščini, vojnam in nasilju, orožju, smrtni kazni, na kršitve človekovih pravic pa bomo aktivno opozarjali še naprej,« je ob odkritju plošče dejala direktorica AIS Nataša Posel. V Prešernovem gledališču, ki ima družbeno kritičnost vpleteno v svojo programsko podobo, so se odločili dan človekovih pravic obeležiti tudi z vnovično izvedbo večkrat nagrajene, intrigantne predstave o izbrisu z naslovom 25.671 in na ta način opozorili na problematiko kršenja pravic, ki je aktualna tudi še danes. »Lahko smo ponosni, da se je prav v Kranju prižgala prva bakla za boj za človekove pravice, katere plamen se je razširil tudi drugod po državi ter tudi širše. Pravice pa so ogrožene in kršene tudi danes, zato se je treba za njih boriti še naprej,« je dejal prvi generalni sekretar slovenske Amnesty Iztok Pipan.

Tudi slavnostni koncert skupine Terrafolk in Sim­bolič­­nega orkestra, ki je v gledališču sledil odkritju plošče, je potekal v duhu zavzemanja za bolj strpno, demokratično in pravično družbo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Lukovica / / 07:00

Vrtec bo večji za šest oddelkov

Prevoje - Občina Lukovica je intenzivno začela reševati pomanjkanje prostorov v predšolskem varstvu (letos so odklonili kar sto otrok), saj je skupaj z družbo Marles in OŠ Janka...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Aljoši Šenku že drugič red dot

Naklo - Kot so sporočili iz Merkurja, je priznani slovenski oblikovalec Aljoša Šenk, ki med drugim skrbi tudi za oblikovni razvoj lastnih blagovnih znamk v družbi Merkur,...

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

UPS praznoval stoletnico delovanja

Ljubljana - V četrtek je bila na ljubljanskem gradu proslava stote obletnice največjega mednarodnega hitrega kurirja – družbe UPS, ki je s partnersko povezavo z Interevropo leta...

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Kritični do spremembe zakona

V Bohinju je bila v soboto osrednja gorenjska proslava ob stoletnici slovenskega lovstva. Gorenjski lovci so kritični do predlaganih sprememb zakona o divjadi in lovstvu.

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Turističnim kmetijam podelili znake

Kranj - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v petek na obrtnem sejmu v Celju podelila 26 turističnim kmetijam 38 znakov za specializirano ponudbo. Znaki povedo gostom, kate...

Nasveti / torek, 18. september 2007 / 07:00

"Štrafan" jager

Kamniti lovec oz. Cima del Cacciatore (2071 metrov) - Višarje so bile nekdaj najbolj znana slovenska romarska pot. Do njih danes pelje moderna kabinska žičnica, kar močno skrajša vzpon na bližnji dvat...