Boj za človekove pravice se nadaljuje: direktorica Prešernovega gledališča Kranj Mirjam Drnovšček, direktorica Amnesty International Nataša Posel in prvi generalni sekretar AIS Iztok Pipan ob odkritju spominske plošče / Foto: Primož Pičulin

Poklon boju za človekove pravice

Ob petindvajseti obletnici ustanovitve slovenske Amnesty International so v Prešernovem gledališču odkrili spominsko ploščo, sledil pa je slavnostni koncert skupine Terrafolk in Simboličnega orkestra.

Kranj – Organizacija Amnesty International se je na ta način vrnila v svoj 'rojstni kraj', saj je namreč 10. decembra 1988, na svetovni dan človekovih pravic, v Prešernovem gledališču skupina angažiranih posameznikov na pobudo takrat šestnajstletne Suzane Dewa ustanovila prvo tovrstno skupino na območju Vzhodne Evrope. Četrt stoletja kasneje je slovenska Amnesty z 8200 člani največja nevladna organizacija za človekove pravice v Sloveniji, v počastitev obletnice pa so na pročelju gledališča odkrili spominsko ploščo, ki bo opozarjala na pomembnost dosež­kov boja za pravice.

»Organizacija uspešno izvaja aktivnosti mobiliziranja ljudi za izboljšave na področju človekovih pravic ter za osveščanje javnosti o pomenu le-teh. V vseh teh letih smo uspešno organizirali številne akcije ter kampanje proti vsakršnim diskriminacijam, revščini, vojnam in nasilju, orožju, smrtni kazni, na kršitve človekovih pravic pa bomo aktivno opozarjali še naprej,« je ob odkritju plošče dejala direktorica AIS Nataša Posel. V Prešernovem gledališču, ki ima družbeno kritičnost vpleteno v svojo programsko podobo, so se odločili dan človekovih pravic obeležiti tudi z vnovično izvedbo večkrat nagrajene, intrigantne predstave o izbrisu z naslovom 25.671 in na ta način opozorili na problematiko kršenja pravic, ki je aktualna tudi še danes. »Lahko smo ponosni, da se je prav v Kranju prižgala prva bakla za boj za človekove pravice, katere plamen se je razširil tudi drugod po državi ter tudi širše. Pravice pa so ogrožene in kršene tudi danes, zato se je treba za njih boriti še naprej,« je dejal prvi generalni sekretar slovenske Amnesty Iztok Pipan.

Tudi slavnostni koncert skupine Terrafolk in Sim­bolič­­nega orkestra, ki je v gledališču sledil odkritju plošče, je potekal v duhu zavzemanja za bolj strpno, demokratično in pravično družbo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / sreda, 26. julij 2017 / 16:38

Razklana gora

Dolkova špica (2592 m) – Drznila si bom reči, da je gora žal zapostavljena, ker je v neposredni bližini kraljice julijskih Alp. Pot nanjo je speljana pretkano in premišljeno. Razpotegnjena špica.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 5. julij 2010 / 07:00

Martin Krpan brez soli

Dva stara znanca sta spet pripravila zabavo bolj zaprtega tipa, missica Marika je kuhala marmelado, v ljubljanskem največjem mestnem parku pa so delili sladoled.

Prosti čas / ponedeljek, 5. julij 2010 / 07:00

Pavletova žurka

Na četrtkov večer je Slovenija proslavljala dan državnosti. Slovesno in uradno. Za sproščeno, glasno, divjo in prekratko noč pa je bilo treba prestopiti v 'drugo republiko'. Za to so poskrbeli 's...

Kamnik / ponedeljek, 5. julij 2010 / 07:00

Dela na povezovalki se počasi zaključujejo

Kamnik - Povezovalna cesta B31 oz. povezovalka, kakor se je ime za novo cesto med obvoznico in Ljubljansko cesto prijelo med Kamničani, že dobiva svojo končno podobo. Gradbeni de...

Škofja Loka / ponedeljek, 5. julij 2010 / 07:00

Vrhunec praznovanja in slovo

Slovesna akademija v čast občinskemu prazniku s podelitvijo občinskih priznanj v sredo na Loškem gradu je bila vrhunec in hkrati slovo od niza junijskih prazničnih dogodkov.

Železniki / ponedeljek, 5. julij 2010 / 07:00

Roman Kejžar postal častni občan

Ob občinskem prazniku so v Železnikih naziv častni občan podelili najuspešnejšemu slovenskemu maratoncu Romanu Kejžarju.