Katero igračo naj izberem?

Izbira prave igrače postaja prava mala znanost, zato ne bo odveč nekaj nasvetov, kako se lotiti te naloge. Če želite zares razveseliti otroka in je vaš namen, da mu z igračo podarite pripadajoče otroštvo, potem morate izpolnjevati nekaj osnovnih pogojev.

Prvi in najbolj pomemben je, da otroka poznate. Če ga poznate, boste vedeli, kaj ga zanima, s katerimi igračami se igra največ časa, katere so njegove najljubše dejavnosti, področja, risanke, materiali …

Razlika med starši, ki po­znajo otroka, in med tistimi, ki ga samo imajo, je velika. Prvi se z lahkoto vživijo v otroka, razumejo njegove potrebe, mu sledijo v razvoju in v trgovini z igračami vedno vedo, kaj bodo kupili. Starši, ki kupujejo igrače zgolj iz nuje, ne pa iz veselja, pa so pogosto izgubljeni, saj jim pomeni nakupovanje samo še eno izmed otroških kapric. Njim lahko prodajalci prodajo marsikaj, tudi igrače iz opuščenih programov. Prvi starši dajo poleg igrače tudi sebe in svoj čas, dajo pomen obdarovanju in niso zadovoljni z vsako izbiro. Drugi starši pa igrače samo dajo in zanje je naloga opravljena.

Kako dobro poznamo svoje otroke, se pokaže tudi pri izbiri igrač. Najbolj enostavno je uresničiti želje iz spiska želja. Vendar je to premalo. Spiski želja so sporočila otrok. Z njimi nam sporočajo marsikaj. Zato se je o željah koristno pogovarjati, ne samo jih izpolnjevati ali reči, da so prevelike. Starši odločamo o tem, kakšne navade bodo otroci pridobili ob darilih, kaj se jim bo zdelo vredno, kaj bodo zaničljivo odrinili na stran. Naj bo ravno iz tega razloga vodilo obdarovanja – rajši manj kot več.

Ob otrokovih željah vedno preverimo, kaj si zares želi, kaj pa je samo moderna igrača, ki se je bo hitro naveličal. Za zgled mu lahko povemo kakšen primer igrače, ki zaprašena leži v kotu. Nikakor pa ne imejmo na ustih znanega stavka »vsega imaš preveč«, kajti prav tisti, ki je ta stavek izrekel, je tudi odgovoren za to, če ima otrok vsega preveč.

Odrasli pogosto kupujemo igrače po svojih merilih. Včasih se znajde v nakupovalni košari igrača, ki je pozabljena želja starša in nima nobene povezave z otrokovo željo. Ne pozabimo na kvaliteto. Poceni igrače se hitreje uničijo in otrok ima lahko veliko neuporabnih igrač. Sama sem zagovornica dobrih igrač, vendar nikoli ne branim otrokom kakšne slabše igrače. Prav je, da otroci spoznajo razliko med dobro in slabo igračo, in zato se pogovarjajmo tudi o tem. Da bodo otroci videli smisel varčevanja za boljše stvari in ne bodo zadovoljni samo zato, ker se jim je izpolnila trenutna želja. Ko razmišljate o igračah, za otroka imejte v mislih raznolikost. Vendar naj vas ne zavede pedagoški duh. Če se vam zdi pametno, da bi otrok sestavljal puzzle, otrok pa jih ne mara, potem mu jih najbrž ne boste kupili. Zaradi treh škatel, na katerih piše sto, petsto in tisoč koščkov, otrok ne bo vzljubil sestavljank. Kvečjemu jih bo rajši sestavljal, če mu boste delali družbo in ga boste tehnike sestavljanja tudi naučili. Podobno je s kockami in ostalimi igračami, s katerimi se nekaj sestavlja, modelira ali ustvarja. Dva pogoja motivirata otroka – veselje do določene igre ter sposobnost, da to (vedno bolj) obvlada. Če je zraven še dobra družba za otroka, potem igrače niti niso več na prvem mestu. Potem se je lahko zabavno igrati tudi z napol razpadlim loparjem za tenis. Nekaj časa …

Nekaj igrač je univerzalnih in z njimi skoraj ne morete zgrešiti. To so žoge, punčke, pripomočki za kuharje in mehanike, kocke vseh vrst, avtomobilske steze, table, didaktične igrače, družabne igre in pripomočki za gibalne dejavnosti – koš za košarko, goli za nogomet, hokejske palice in podobno. Ko boste kupovali, ne pozabite na zabavno plat. K zdravniškemu kompletu dodajte medveda, ki je oblepljen z obliži, ali recept za dobro voljo. Zraven bobnov priložite čepke za ušesa. Zraven avtomobilčkov podarite vozniški izpit (lahko kupite tudi pravega …). Za malo kuharico pa čisto pravi predpasnik, ki ga bo poslikala sama.