Želijo ohraniti dobro ime

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 5. december 2013 / 23:00

Za Slovenski med, ki je odslej z geografsko označbo zaščiten tudi na ravni Evropske unije, veljajo strožje kakovostne zahteve, kot jih določa državni pravilnik. Slovenski čebelarji mu z notranjim in zunanjim nadzorom želijo tudi v prihodnje ohraniti dobro ime.

Brdo pri Lukovici – »Bil je »boj«, hud »boj« za Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Včasih smo bili že pred porazom, vsaj nekateri so mislili tako, a venomer smo vztrajali. Splačalo se je in na koncu nam je vsem skupaj uspelo. Zdaj je na nas, čebelarjih, da se vključimo v ta sistem in da izkoristimo možnost in predvsem priložnost, ki smo jo s tem pridobili,« je ob novici, da je Evropska komisija zaščitila Slovenski med tudi na ravni Evropske unije, dejal Boštjan Noč, čebelar s Sela pri Žirovnici in predsednik Čebelarske zveze Slovenije, in poudaril, da je naloga zveze zdaj pred­vsem v tem, da pomaga čebelarjem pri vključevanju v sistem Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo (SMGO).

Kot navajata Milan Meglič in Anton Tomec iz čebelarske zveze, začetek prizadevanj za zaščito slovenskega medu sodi v čas uvedbe kolektivne blagovne znamke Slovenski med kontrolirane kakovosti, ki je kot najpomembnejše izpostavila, da takšno znamko lahko nosi le med, ki je pridelan izključno na ozemlju Slovenije. Poleg tega je kakovostne zahteve glede vsebnosti vode in hidroksimetilfurfurala (HMF) postavila strož­je kot državni pravilnik za med, uvedla interni nadzor in zagotovila popolno sledljivost medu, saj je imel vsak kozarec medu svojo tekočo številko. Ko je Slovenija z vstopom v Evropsko unijo dobila možnost zaščite posebnih kmetijskih pridelkov in živil na evropski ravni, so v čebelarski zvezi pripravili elaborat Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, v katerem so iz sistema kolektivne blagovne znamke povzeli kakovostne kriterije, sledljivost in no­tranjo kontrolo in upoštevali tudi zakonodajo o higienski pridelavi in zaščiti. Minis­trstvo za kmetijstvo je na podlagi tega elaborata leta 2008 na nacionalni ravni z geografsko označbo zaščitilo Slovenski med, novembra letos pa je to z objavo v uradnem listu storila še Evropska komisija. »To bo eden redkih slovenskih kmetijskih pridelkov oz. živil ali pa celo edini, ki bo tudi v Evropski uniji smel uporabljati ime slovenski, se pravi Slovenski med,« pravijo v čebelarski zvezi in dodajajo: »Ponosni smo, da bomo s pomočjo Slovenskega medu ime Slovenije lahko ponesli po Evropi, a hkrati se zavedamo odgovornosti, da Slovenskemu medu še naprej ohranjamo dobro ime.«

Pri sistemu Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo je zelo pomemben nadzor. Čebelarju, ki želi vstopiti v sistem, pooblaščeni čebelarski preglednik za med preveri ustreznost obrata za pridelavo medu. Če je vse v redu, čebelar pridobi pravico do koriščenja zaščitnih prelepk SMGO. Izvajati mora samokontrolo ter voditi dnevnik veterinarskih posegov in dokumentacijo o številu pridobitnih družin, premikih na pašo, količini medu, sledljivosti, vzorčenju, senzorični oceni medu in označevanju. V laboratoriju čebelarske zveze izvajajo fizikalno kemijske in mikroskopske analize medu, certifikatska organizacija Bureau Veritas pa enkrat na leto izvede še nadzor pri naključno izbranih čebelarjih.