Jesenska simfonija

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / četrtek, 5. december 2013 / 23:00

Kalška gora (2047 m) in Kalški greben (2224 m) - Bilo je megleno jutro in po glavi mi je rojila parafrazirana Shakespearova misel biti ali ne biti oz. bo ali ne bo. Dvignil se je zastor in edinstvena igralka Narava se je pokazala v toplem jesenskem soncu.

Joj, kako lepo je včasih optimalno izkoristiti dela prost dan in ga preživeti na višinskem sončku, na čudovit jesenski dan, ko se dolina utaplja v morju megle, nad 1600 metri nadmorske višine pa kraljuje nebeška modrina. Bil je dan za bogove! Ugodna vremenska napoved me je z mojim večnim optimizmom popeljala na Kalško goro in Kalški greben. Za izhodišče ture je bil Suhadolnik, čeprav je en avto ostal v Kokri. Ja, potrebne je nekaj iznajdljivosti ali pa le logistike za čudovito turo, ki ponudi vse: hoje, nekaj poplezavanja, nekaj telovadbe po jeklenicah in, predvsem, fantastične razglede.

Zapeljemo se proti Jezerskem in v vasi Kokra, kjer so ob cesti oznake za Dom na Gospincu, zavijemo desno. Nadaljujemo skozi vas, mimo cerkve, proti kmetiji Roblek, in pustimo avto na manjšem parkirišču ob cesti, kjer markirana pot preči cesto. Z drugim avtom se zapeljemo do Suhadolnika, kjer je naše izhodišče. Začnemo z vzponom čez Taško proti Kokrskemu sedlu oz. do Cojzove koče. Pot čez Taško je odlično zavarovana. Do tja nas čakata dve uri hoje. Za kočo nadaljujemo z vzponom proti Kalškemu grebenu in Krvavcu. Pot se vzpenja po grebenu in z vsakim metrom je za nami lepši razgled na Kamniško-Savinjske Alpe. Pot zavije desno, sledi rahlo izpostavljen prehod, od koder se pot strmeje vzpne do prostranega melišča pod Kalško goro. Kmalu nas pot pripelje do stene, preko katere se povzpnemo strmo, s pomočjo klinov in nekaj metrov jeklenice. Stena je mestoma precej krušljiva, posuta z gruščem, zato je previdnost na mestu. Strm del je razmeroma kratek in nadaljnji metri nas hi­tro pripeljejo na greben, kjer je razpotje; levo vodi pot do Kalške gore, 15 minut, desno pa bomo kasneje nadaljevali proti Kalškemu grebenu. Najprej obiščemo Kalško goro, ki tako kot celoten greben nudi fantastičen razgled na razpotegnjeno ogrlico Kamniško-Savinjskih Alp: Kočna, Grintovec, Dolgi hrbet, Štruca, Skuta, Turska gora, Kotliči, Brana, Planjava. Pot do tja je v mokrem nevarna za zdrs, saj preči strme trave. S Kalške gore nadaljujemo po grebenu proti Kalškemu grebenu. Pot nas vodi po grebenu, mestoma se spusti na njegovo eno ali drugo stran. V pomoč so nam zanesljiva varovala. Kmalu pa sledi najtežji del poti, kjer je priporočljiva uporaba samovarovalnega kompleta, čelada je pa tako ali tako obvezna. Pred nami je namreč skoraj navpičen rob stene, ob katerem je tudi manjši steber. Spustiti se moramo globoko v Škrbino. V pomoč so nam varovala; najprej je jeklenica le na desni strani, dve tretjini sestopa sta nam na voljo celo dve jeklenici, na desni in levi strani, ter še nekaj klinov. S Škrbine se začnemo ponovno vzpenjati proti vrhu Kalškega grebena. V spodnjem delu je nekaj lažjega poplezavanja, brez varoval, a ko stopimo na greben, nas pot v prijetnem vzponu pripelje na … predvrh. Do vrha pa je še nadaljnjih pet minut. Na vrhu se ponovi idiličen razgled s Kalške gore, le da smo zdaj še 200 višinskih metrov višje in je le še toliko lepše. S Kalškega grebena začnemo sestopati v smeri Krvavca oz. do Škrbine, kjer zavijemo desno proti planini Dolga njiva. Planino dosežemo v hitrem sestopu, jo prehodimo, nato pa za­čnemo s strmim in v zgornjem delu mestoma zavarovanim sestopom proti vasi Kokra (Podlebelca). Sestop je strm in mestoma nevaren za zdrs, zato previdno. Pot najprej zavije levo, kjer je izklesana polica, varovana, nato pa strmo izgubi na višini, preči grapo v desno in nadaljuje s spustom skozi gozd. Ko se strm sestop skozi gozd počasi končuje, na desni zagledamo velik travnik in prvo kmetijo, naša markirana pot pa nekajkrat preči tudi cesto, ob kateri smo, nekje, pustili naš avto. Nenazadnje avto lahko pustimo tudi v Spodnji Kokri in se iz Podlebelce peš, po glavni cesti, vrnemo do jeklenega konjička.

No, opisana tura je bila narejena na čudovit jesenski dan; danes je pot prekrita s snegom.

Nadmorska višina: 2224 m
Višinska razlika: 1325 m
Trajanje: 8 ur
Zahtevnost: 5 / 5