Sir Mohant, prvi gorenjski prehranski izdelek, ki je z označbo geografskega porekla zaščiten na celotnem območju Evropske unije.

Samo eden je Mohant

Evropska komisija je v torek z objavo v uradnem listu z označbo geografskega porekla zaščitila sir Mohant, ki je kulinarična posebnost Bohinja. To je prvi gorenjski prehranski izdelek, zaščiten na evropski ravni.

Pri Evropski komisiji je zdaj registriranih že osemnajst slovenskih prehranskih izdelkov z zaščiteno označbo porekla, z zaščiteno geografsko označbo in zajamčeno tradicionalno posebnostjo – poleg Mohanta še Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Nanoški sir, Kočevski gozdni med, Tolminc, Bovški sir, Kraški med, Prleška tunka, Zgornjesavinjski želodec, Šebreljski želodec, Ptujski luk, Kraški pršut, Kraški zašink, Štajersko prekmursko bučno olje, Kraška panceta, Belokranjska pogača, Idrijski žlikrofi in Prekmurska gibanica.

Bohinjska Bistrica – Je Evropska komisija zaščitila Mohant ali Bohinjski mohant, vprašamo Moniko Ravnik, predsednico Sirarskega društva Bohinj, ki je tudi dalo pobudo za zaščito Mohanta z označbo geografskega porekla najprej na slovenski in nato še na evropski ravni. »Zaščitila je Mohant,« odvrne in pojasni, da dodatek »bohinjski« ni potreben, saj tega sira v Sloveniji ne izdelujejo nikjer drugje kot le v Bohinju, na natančno določenem, geografsko omejenem območju.

V Bohinju, kjer so dobre naravne možnosti za prirejo mleka, ima sirarstvo dolgo tradicijo, najstarejši ohranjeni zapisi segajo v 13. stoletje. Do danes sta se ohranili dve posebni vrsti sira, ki sta vezani le na Bohinj – to je bohinjski sir in Mohant, pri tem pa je zanimivo, da so Mohant izdelovali predvsem na bolj odročnih kmetijah, ki so bile oddaljene od glavnih mlečnih prog. Po drugi svetovni vojni je zanimanje za izdelavo Mohanta upadlo. Prizadevanja kmetov in kmetijske svetovalne službe za njegovo ohranitev so se začela 1997. leta, tri leta kasneje ustanovljeno Sirarsko društvo Bohinj pa je doseglo, da je država leta 2004 zaščitila Mohant z označbo geografskega porekla in izdala pravilnik, ki določa način pridelave, predelave in priprave za trg ter območje pridelave in predelave. Zdaj je Mohant z objavo v uradnem listu zaščitila še Evropska komisija. »Registracije smo veseli. To pomeni, da nihče v Evropi, razen registriranih bohinjskih sirarjev, ne bo mogel in smel izdelovati Mohanta oz. ga zlorabiti za morebitni po­slovni interes,« pravi Monika Ravnik, ki ob tem poudari, da je bohinjskim sirarjem pri zaščiti Mohanta vedno stala ob strani tudi občina.

Štirje registrirani izdelovalci

Odkar je Mohant zaščiten, ga je dovoljeno izdelovati po specifikaciji, ki jo je potrdilo ministrstvo za kmetijstvo, označbo geografskega porekla pa lahko uporab­ljajo le sirarji, ki so za to pridobili certifikat. Kot je povedala Monika Ravnik, so doslej certifikat pridobili družba Bohinjska sirarna ter sirarji Simona Kejžar s Polj, Gregor Gartner iz Studorja in Jaka Rozman z Nemškega Rovta, ki na leto naredijo približno eno tono Mohanta. »To je tako poseben sir, da v prihodnje ne pričakujem, da bi ga izdelovali v velikih količinah in da bi ga užival širši krog potrošnikov. Uživajo ga predvsem gurmani, ki radi posegajo po sirih z močnejšim okusom, in tisti, ki cenijo njegove učinke pri želodčnih težavah,« pravi Monika Ravnik in poudarja, da se v Bohinju dopolnjujeta turizem in kulinarika in da ima pri tem pomembno mesto tudi Mohant. Da je Mohant kulinarična posebnost v Bohinju, kaže tudi zaščitni znak za sir s sloganom Samo eden je Mohant.

Sir s posebnim okusom in vonjem

Mohant izdelujejo iz mleka krav avtohtone bohinjske cike, lahko pa tudi iz mleka krav drugih pasem. Za tradicionalni postopek izdelave sta značilni predvsem dve fazi: postopek, ko sirno zrno po sušenju pustijo, da se usede na dno, in zorenje v anaerobnih pogojih (brez prostega kisika) v posebnih posodah – dežah. Pri tem se sprošča plin, zato postane sir mazav, pridobi pa tudi poseben vonj in okus. V nasprotju z ostalimi siri je to mehki sir. Testo je težko mazavo do mazavo, zgneteno, lahko malo grudasto. Okus in vonj sta agresivna, izredno močno izražena, vonj je lahko celo odbijajoč. Barve je belkasto rumene, bež ali svetlo maslene. Poleti zori najmanj šest tednov, pozimi do tri mesece.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bled / sreda, 1. februar 2023 / 08:45

Prvenstvo prispevek k turizmu

Prihajajoče nordijsko svetovno prvenstvo v Planici bo tudi s turističnega vidika izjemen prispevek k vsem zgornjegorenjskim turističnim krajem, saj bodo namestitvene kapacitete v tem času polne.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sreda, 18. januar 2023 / 19:22

Iskanje idealne ženske

Včasih me kdo s svojo zgodbo tudi nasmeji in eden teh je bil Dejan. Ima dar, da lahko tudi o tragičnih trenutkih spregovori na humoren način.Z ženo sta začela graditi hišo, preden sta se por...

Razvedrilo / sreda, 18. januar 2023 / 19:20

Leto obletnic

Kulturno-umetniško društvo (KUD) Janko Krmelj Reteče - Gorenja vas je konec tedna povabilo v Kulturni dom Reteče na jubilejni, že trideseti ponovoletni koncert. Obenem so se s koncertom poklonili še s...

Gospodarstvo / sreda, 18. januar 2023 / 19:20

»Črno-beli« izvolili novo vodstvo društva

Rodica – Člani Društva rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji so se ob koncu lanskega leta zbrali na Rodici na letnem občnem zboru, ki je bil tokrat tudi volilni. Na zboru so za predsednika izvo...

Kronika / sreda, 18. januar 2023 / 19:19

Vse več klicev v sili na številko 112

Regijski center za obveščanje Kranj je v letu 2022 zabeležil 51.555 dohodnih in 27.791 odhodnih klicev, skupno 79.346 klicev na brezplačno številko 112, med katerimi prednjačijo klici za primere nujne...

Izleti GG / sreda, 18. januar 2023 / 18:33

Dežela pod Kavkazom (4. del)

Ko po šesturni vožnji stopiva iz maršrutke, najprej pomislim, da naju je ta pripeljala v visokogorsko vasico švicarskih Alp. Kamnite hiške z lesenimi balkoni, butični hotel, restavracije t...