Sir Mohant, prvi gorenjski prehranski izdelek, ki je z označbo geografskega porekla zaščiten na celotnem območju Evropske unije.

Samo eden je Mohant

Evropska komisija je v torek z objavo v uradnem listu z označbo geografskega porekla zaščitila sir Mohant, ki je kulinarična posebnost Bohinja. To je prvi gorenjski prehranski izdelek, zaščiten na evropski ravni.

Pri Evropski komisiji je zdaj registriranih že osemnajst slovenskih prehranskih izdelkov z zaščiteno označbo porekla, z zaščiteno geografsko označbo in zajamčeno tradicionalno posebnostjo – poleg Mohanta še Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Nanoški sir, Kočevski gozdni med, Tolminc, Bovški sir, Kraški med, Prleška tunka, Zgornjesavinjski želodec, Šebreljski želodec, Ptujski luk, Kraški pršut, Kraški zašink, Štajersko prekmursko bučno olje, Kraška panceta, Belokranjska pogača, Idrijski žlikrofi in Prekmurska gibanica.

Bohinjska Bistrica – Je Evropska komisija zaščitila Mohant ali Bohinjski mohant, vprašamo Moniko Ravnik, predsednico Sirarskega društva Bohinj, ki je tudi dalo pobudo za zaščito Mohanta z označbo geografskega porekla najprej na slovenski in nato še na evropski ravni. »Zaščitila je Mohant,« odvrne in pojasni, da dodatek »bohinjski« ni potreben, saj tega sira v Sloveniji ne izdelujejo nikjer drugje kot le v Bohinju, na natančno določenem, geografsko omejenem območju.

V Bohinju, kjer so dobre naravne možnosti za prirejo mleka, ima sirarstvo dolgo tradicijo, najstarejši ohranjeni zapisi segajo v 13. stoletje. Do danes sta se ohranili dve posebni vrsti sira, ki sta vezani le na Bohinj – to je bohinjski sir in Mohant, pri tem pa je zanimivo, da so Mohant izdelovali predvsem na bolj odročnih kmetijah, ki so bile oddaljene od glavnih mlečnih prog. Po drugi svetovni vojni je zanimanje za izdelavo Mohanta upadlo. Prizadevanja kmetov in kmetijske svetovalne službe za njegovo ohranitev so se začela 1997. leta, tri leta kasneje ustanovljeno Sirarsko društvo Bohinj pa je doseglo, da je država leta 2004 zaščitila Mohant z označbo geografskega porekla in izdala pravilnik, ki določa način pridelave, predelave in priprave za trg ter območje pridelave in predelave. Zdaj je Mohant z objavo v uradnem listu zaščitila še Evropska komisija. »Registracije smo veseli. To pomeni, da nihče v Evropi, razen registriranih bohinjskih sirarjev, ne bo mogel in smel izdelovati Mohanta oz. ga zlorabiti za morebitni po­slovni interes,« pravi Monika Ravnik, ki ob tem poudari, da je bohinjskim sirarjem pri zaščiti Mohanta vedno stala ob strani tudi občina.

Štirje registrirani izdelovalci

Odkar je Mohant zaščiten, ga je dovoljeno izdelovati po specifikaciji, ki jo je potrdilo ministrstvo za kmetijstvo, označbo geografskega porekla pa lahko uporab­ljajo le sirarji, ki so za to pridobili certifikat. Kot je povedala Monika Ravnik, so doslej certifikat pridobili družba Bohinjska sirarna ter sirarji Simona Kejžar s Polj, Gregor Gartner iz Studorja in Jaka Rozman z Nemškega Rovta, ki na leto naredijo približno eno tono Mohanta. »To je tako poseben sir, da v prihodnje ne pričakujem, da bi ga izdelovali v velikih količinah in da bi ga užival širši krog potrošnikov. Uživajo ga predvsem gurmani, ki radi posegajo po sirih z močnejšim okusom, in tisti, ki cenijo njegove učinke pri želodčnih težavah,« pravi Monika Ravnik in poudarja, da se v Bohinju dopolnjujeta turizem in kulinarika in da ima pri tem pomembno mesto tudi Mohant. Da je Mohant kulinarična posebnost v Bohinju, kaže tudi zaščitni znak za sir s sloganom Samo eden je Mohant.

Sir s posebnim okusom in vonjem

Mohant izdelujejo iz mleka krav avtohtone bohinjske cike, lahko pa tudi iz mleka krav drugih pasem. Za tradicionalni postopek izdelave sta značilni predvsem dve fazi: postopek, ko sirno zrno po sušenju pustijo, da se usede na dno, in zorenje v anaerobnih pogojih (brez prostega kisika) v posebnih posodah – dežah. Pri tem se sprošča plin, zato postane sir mazav, pridobi pa tudi poseben vonj in okus. V nasprotju z ostalimi siri je to mehki sir. Testo je težko mazavo do mazavo, zgneteno, lahko malo grudasto. Okus in vonj sta agresivna, izredno močno izražena, vonj je lahko celo odbijajoč. Barve je belkasto rumene, bež ali svetlo maslene. Poleti zori najmanj šest tednov, pozimi do tri mesece.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / sreda, 24. november 2021 / 12:06

Včeraj potrdili 3144 okužb z novim koronavirusom

Ljubljana – Včeraj so opravili 8618 PCR-testov na okužbo z novim koronavirusom, pozitivnih je bilo 3144 oz. 36,5 odstotka testov. V primerjavi s ponedeljkom se je odstotek pozitivnih testov znižal...

Objavljeno na isti dan


Žiri / petek, 29. april 2016 / 15:35

Klekljanje ima svetlo prihodnost

V Žireh so v torek slovesno odprli desete Slovenske klekljarske dneve. Razstave klekljanih izdelkov bodo na ogled vse do nedelje, ko bodo za vrhunec pripravili tudi tekmovanje v klekljanju.

Šport / petek, 29. april 2016 / 14:22

Sneg odnesel nogometne tekme

V tretji SNL je nekaj tekem v sredo odpadlo, v Stražišču pa so nogometaši odigrali le prvi polčas.

Gorenja vas-Poljane / petek, 29. april 2016 / 14:22

Pohod skozi Zalo

Žirovski Vrh – Turistično društvo Žirovski Vrh bo jutri pripravilo tradicionalni Pohod skozi Zalo, ki ga popestrijo z igranimi zgodbami iz knjige Ivana Tavčarja V Zali. Odhod je izpred domačije pr'...

Kamnik / petek, 29. april 2016 / 14:21

Ali je Valerija Heybalova pozabljena?

Kamnik – Člani Društva sv. Jakoba Kamnik vabijo na pogovorni večer z naslovom Ali je Valerija Heybalova pozabljena?, ki bo nocoj, 29. aprila, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamnik...

GG Plus / petek, 29. april 2016 / 14:13

Imajo tudi Gadafija in Putina

V Vzrejni hiši lipicancev Barbana, ki jo v Globokem vodita Janez in Nina Peternel, imajo trideset lipicancev, med njimi sta tudi konj Gadafi in žrebe Putin.