Leški kombinezoni za Američanke
Dare Svetina je lastnik družinskega podjetja Dali šport iz Lesc, kjer šivajo kombinezone za najboljše smučarske skakalce, pa tudi za skakalce s padalom, planince, pilote in plavalce. Pred začetkom zime so na zadnja pomerjanja prišle tudi smučarske skakalke iz ameriške reprezentance.
V kombinezonih, precizno skrojenih in sešitih v Lescah, dosegajo rekorde smučarski skakalci iz vsega sveta. Nosita jih Robert Kranjec in Peter Prevc, v njih je svoje najboljše rezultate dosegala padalka Irena Avbelj … Tik pred začetkom zimske sezone pa so se na zadnjih pomerjanjih pred končno izdelavo v Lescah oglasile tudi tudi članice ameriške ženske reprezentance v smučarskih skokih.
»Za Dalijeve kombinezone sem izvedel od čeških skakalcev, ki so jih uspešno uporabljali. Slišal sem, da so zares dobri, in ko smo prvič prišli na trening v Slovenijo, sem poklical Dareta ter naročil prve tri; da preizkusimo, ali ustrezajo tudi nam. Z izkušnjo sem bil zadovoljen. Vse tukaj je name naredilo res neverjeten vtis: kako te obravnavajo, kako profesionalno opravijo vse meritve, način, kako je obleka oblikovana in izdelana … Zares je vredna svoje cene. Tudi rezultati so bili odlični. Po tej izkušnji vem, da bi se vedno, kadar bi bila možnost, odločil zanje,« je tik pred začetkom zimske sezone razložil Paulo Bernardi, glavni trener ameriških smučarskih skakalk, med katerimi je tudi dobitnica kristalnega globusa v prvi sezoni ženskega svetovnega pokala Sarah Hendirckson.
Kombinezoni za smučarske skakalce so izdelani iz peresno lahke pene. Sestavljeni so iz petih plasti, celoten kombinezon pa iz kar trinajstih delov. Za izdelavo vsakega posameznega športniku vzamejo kar dvajset mer. »Pomemben je vsak milimeter, kajti tekmovalca lahko vsaka najmanjša napaka stane dobre uvrstitve ali pa še kaj hujšega,« pravi Svetina. Materiali in velikosti so točno predpisani, o kakovosti odločajo detajli.
»Ko je kombinezon skoraj gotov, ga tekmovalke še enkrat pomerijo in Svetinovi naredijo čisto zadnje popravke. Potem ni treba storiti ničesar več, čeprav priznam, da še vedno potujem s šivalnim strojem. Saj veste, v sezoni lahko kdo tudi za malenkost shujša ali se material malce raztegne … In če je obleka prevelika, je tekmovalec lahko diskvalificiran.«
S trenerjem se strinjajo tudi tekmovalke. »Kombinezoni so izjemno pomembni, vsak je po svoje poseben,« zatrdi tudi Nina Lussi, ki bo letos nosila že drugo oblačilo leške firme Dali. »Zadovoljna sem s kvaliteto pa tudi z dejstvom, da je kombinezon izdelan v družinskem podjetju, kar pomeni, da je vsak kos pomemben tudi zanje. Svoj posle jemljejo resno in imajo oseben odnos do tega, kar delajo. In do nas. Vedno radi pridemo sem,« je povedala Nina, ki pravi, da tudi sicer rada pride v Slovenijo, posebej v Planico, kjer je vzdušje na vsakem tekmovanju izjemno. Dekleta rada pridejo tudi na Ljubno. Tam, pravijo, je vedno veliko gledalcev, ki toplo sprejmejo vse tekmovalke, ne le domačih. »Navdušeni so nad vsakim dobrim skokom, in to je res nekaj posebnega. Drugod tujce sprejmejo bistveno bolj hladno.«
»Res se veselim svojega novega kombinezona. Upam, da se bo pri letenju obnesel tako dobro, kot se pri videzu,« pravi Nita Englund. Oblačila so videti tanka, zato se kar samo od sebe postavi vprašanje, ali so v najbolj trdi zimi tudi dovolj topla ... Pod njimi nosijo le zelo tanko športno perilo v enem kosu. »Prav veliko prostora za dodatna topla oblačila pod kombinezonom ni,« pravi Nita. »Poleti nam je vroče, pozimi nas pa pogosto zebe, ampak tako je …«
In če je treba tik pred tekmovanjem še na stranišče? Dekleti izbruhneta v smeh: »Fantom je bistveno laže. Zame je bil to resen problem, predvsem ko sem bila mlajša. Kot veste, obstajajo pravila o tem, koliko mora tehtati tekmovalec, in če ti si bil prelahek, je bilo najenostavneje popiti veliko vode, da si v najkrajšem času dosegel predpisano težo – ki jo kontrolirajo takoj po končanem skoku. Tako se mi je seveda že zgodilo, da sem bila na vrhu skakalnice in imela v mislih le to, da čim prej pridem dol, opravim formalnosti in poiščem stranišče.«