Domače je bolj zdravo
Ob letošnjem drugem Dnevu slovenske hrane, ki ga zaznamujemo vsak tretji petek v novembru, so otrokom po šolah in vrtcih že tretje leto zapored postregli tudi s tradicionalnim slovenskim zajtrkom.
Na dan Tradicionalnega slovenskega zajtrka oziroma ob Dnevu slovenske hrane so posebno pozornost posvetili še pomenu semen tradicionalnih in avtohtonih sort vrtnin in poljščin. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je namreč aprila v okviru akcije Sejemo slovenska avtohtona semena vrtcem in osnovnim šolam posredovalo zavojčke s semeni z namenom, da bodo skupaj z otroci posejali semena in spremljali pot oziroma vse faze razvoja od semena do hrane s poudarkom na čim bolj zdravju in okolju prijaznem načinu pridelave.
V projekte v okviru Dneva slovenske hrane in Tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki so ju uvedli na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, je bilo letos vključenih 273 tisoč otrok iz 361 vrtcev in 488 osnovnih šol. Gre namreč za vseslovenski projekt, s katerim po besedah ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneja Pikala želijo spodbujati uživanje hrane iz lokalnega okolja, obenem pa izobraževati otroke o pomenu zajtrka za zdrav življenjski slog, prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora in pomenu kmetijske dejavnosti. Tudi letos so tako otroci v vrtcih in osnovnih šolah minuli petek zajtrkovali črn kruh, med, jabolko, mleko in maslo – vse domačega porekla.
Namen tradicionalnega slovenskega zajtrka in dneva slovenske hrane, poudarjajo pri ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je spodbujanje samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. »Hrana iz lokalnega okolja je sezonsko dostopnejša, ima več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost. Zaradi bližine proizvodnje se lahko uporablja manj aditivov, kot so konzervansi, barvila in podobno, taka živila so prepoznavna tudi po bogatem in tradicionalnem okusu.« Z naročanjem živil pri lokalnih pridelovalcih oziroma predelovalcih, dodajajo, posredno pripomoremo tudi k zmanjšanju sproščanja toplogrednih plinov zaradi krajših transportnih poti, zagotavljamo trajnostno rabo površin, namenjenih pridelavi hrane, ohranjamo delovna mesta na podeželju in dvigamo stopnjo samooskrbe s kakovostno, lokalno pridelano hrano ter tako izboljšujemo prehransko varnost prebivalstva. »Zavedamo se tudi, da s kupovanjem domače hrane dajemo delo ne samo slovenskemu kmetu, ampak tudi drugim zaposlenim v prehranski verigi,« je poudaril minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan.
V okviru omenjenih projektov želijo mladim tudi približati kmetijstvo in delo kmeta ter s tem prispevati k njihovemu razumevanju pomena uživanja hrane iz naše bližine. Zato so v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije k sodelovanju spodbudili zlasti kmetije, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost za peko krušnih izdelkov. Želijo namreč, so poudarili, da otroci pri tradicionalnem slovenskem zajtrku spoznajo in prepoznajo pristni okus kruha iz kmečke peči. Obenem so k sodelovanju spodbudili še kmetije, ki predelujejo mleko ali pridelujejo med. Prav čebelarska zveza pa je bila tista, ki je dala pobudo za omenjena projekta in že pred sedmimi leti v vrtcih uvedla tudi tako imenovani medeni zajtrk. Rezultati se po besedah predsednika Čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča že poznajo, saj danes slovenski potrošniki kupijo že več kot sedemdeset odstotkov slovenskega medu, medtem ko so ga pred sedmimi leti zgolj trideset odstotkov.