Povezovanje lastnikov gozdov
Na Zgornjem Gorenjskem so ustanovili društvo lastnikov gozdov, s katerim želijo spodbuditi h gospodarjenju z gozdovi tudi doslej neaktivne lastnike in povečati posek od 30 do 40 odstotkov.
Zgornje Gorje – Na Zgornjem Gorenjskem so prejšnji petek na pobudo Kmetijsko gozdarske zadruge (KGZ) Gozd Bled, lastnikov gozdov in ob podpori blejskega zavoda za gozdove, Razvojne agencije Zgornje Gorenjske in županov občin s tega območja ustanovili Društvo lastnikov gozdov Zgornje Gorenjske. Za predsednika društva so izvolili lastnika gozda Petra Torkarja, sicer župana gorjanske občine, v upravnem odboru pa so še Gregor Remec, Jaka Medja, Ciril Globočnik in Dušan Petek. Potrdili so program dela za prihodnje leto in za izvajalca del v gozdovih članov društva za leto 2014 izbrali KGZ Gozd Bled, sklenili pa so tudi, da v prvem letu članom društva ne bo treba plačati članarine.
Kot je v imenu KGZ Gozd Bled povedal član njenega upravnega odbora Jože Skumavec, je za gospodarjenje z gozdovi na Zgornjem Gorenjskem veliko ovir, med njimi majhna gozdna posest, razdrobljenost posesti, neurejen trg z lesom ... Društvo naj bi povezalo lastnike gozdov, da bi strokovno in gospodarno izvajali dela v gozdu, izboljšali kakovost gozdov, povečali posek lesa za 30 do 40 odstotkov in nastopali enotno na trgu. Kot je ob tem dejal Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, je največji problem veliko število majhnih lastnikov z manj kot enim hektarjem gozda, med katerimi številni niti ne vedo, kje imajo gozd oz. kje potekajo meje gozdne parcele. Od skupno devet tisoč lastnikov jih gospodari z gozdom le približno tri tisoč, vsi ostali so neaktivni, tako da njihovi gozdovi predstavljajo mrtev kapital. »V zavodu za gozdove si želimo, da bi prek društva spodbudili h gospodarjenju tudi neaktivne lastnike in da bi jim zagotovili strokovno in pošteno gospodarjenje,« je dejal Avsenek in opozoril, da se na trgu pojavlja vse več izvajalcev del, ki nimajo poštenega odnosa do lastnikov – posekajo več, kot je dogovorjeno, les klasificirajo v nasprotju s strokovnimi merili ... Zavod se bo v delo društva vključil kot pogodbeni partner, pomagal mu bo s strokovnimi podlagami, podatki in nasveti, prav tako pa tudi pri načrtovanju, izvedbi in nadzoru, urejanju parcelnih mej in izobraževanju. Velika poslovna priložnost za lastnike gozdov je tudi lesno predelovalni center, ki ga LIP Bled načrtuje v Bohinju in kjer naj bi na leto predelali okrog 130 tisoč kubičnih metrov lesa. V LIP-u želijo hkrati s centrom urediti tudi gozdno lesno »verigo«, ki se ne bi končala na kamionu (za prevoz lesa v Avstrijo), ampak takšno, ki bi zagotavljala odkup in predelavo domačega lesa, delovna mesta, dodano vrednost ...