Virant dočakal interpelacijo

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 15. november 2013 / 10:45

Opozicija je ta teden vložila interpelacijo zoper notranjega ministra Gregorja Viranta. Na ljubljanskih Žalah so odkrili spomenik žrtvam prometnih nesreč.

»Virant naj gre na dopust!«

Opozicijske stranke SDS, N.Si in SLS so ta teden vložile interpelacijo zoper ministra za notranje zadeve in javno upravo Gregorja Viranta, o katerem so prepričani, da pri svojem delu škoduje Sloveniji. Očitajo mu poskuse ogrožanja sistema lokalne samouprave in kratenja ustavne pravice z napovedjo ukinitve posameznih občin in s predlogom zakona, »ki izrazito nesorazmerno in nepravično v večji meri znižuje finančna sredstva manjšim in finančno šibkejšim občinam, večjim pa sredstva zvišuje«. »Za Slovenijo bi bilo najceneje, če bi Virantu za eno leto plačali dopust. Letalske vozovnice ima že priskrbljene po nizki ceni,« je bil piker predsednik SLS Franc Bogovič. Virantu v opoziciji očitajo tudi po njihovem škodljiva sporazuma s sindikati javnega sektorja, s katerima da je vsem tistim javnim uslužbencem, ki so člani reprezentativnih sindikatov, zagotovil za 20 odstotkov višja izplačila solidarnos­tnih pomoči in jubilejnih nagrad. Ministru očitajo še zagotovilo javnim uslužbencem, da bodo zaradi zamika izplačila v zvezi z odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij to prejeli skupaj z zamudnimi obrestmi. Sporen pa je tudi sporazum s sindikati, po katerem se število javnih uslužbencev zmanjšuje po en odstotek letno, s čimer bo namesto naravnega triodstotnega zniževanja omogočal celo dodatno zaposlovanje v javnem sektorju. Virantu očitajo še predlog zakona o izbrisanih, s katerim da se je višina obljubljenih sredstev v ta namen znova zvišala, opozicija pa nasprotuje tudi pavšalnim izplačilom izbrisanim. Očitajo mu tudi nakup letalskih vozovnic po znižanih cenah. Virant je v odzivu na interpelacijo zapisal, da verjame, da gre marsikomu na živce njegovo zavzemanje za neusmiljen pregon gospodarskega kriminala in korupcije: »Nobeno poleno, ki mi ga bodo vrgli pod noge, me ne bo omajalo v prepričanju, da svetih krav v Sloveniji ne sme biti več -–ne v bankah ne v gospodarstvu pa tudi v politiki ne. Poskrbeli bomo, da bodo storilci teh kaznivih dejanj prišli pred sodišče in vrnili pokradeni denar.«

Odkrili spomenik žrtvam nesreč

V sredo so na ljubljanskih novih Žalah odkrili spomenik vsem žrtvam prometnih nesreč v Sloveniji, s to slovesnostjo pa so se tudi začele letošnje aktivnosti ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč, ki ga bomo obeležili v nedeljo. V kamnit spomenik so vklesani verzi Nika Grafenauerja: »Včasih se moraš tu ustaviti, da dojameš, kako je kdo, s hrbtom obrnjen proti tebi, sredi življenja odšel po cesti, ki ga je izvrgla v svoj vase izrečeni Zbogom.« Po besedah arhitekta Marka Marijana Mušiča je v kamnit spomenik »izoblikovana pri­spodoba valovanja naših življenj, ki ga ne­srečni trenutek ustavi ali tragično spremeni«. Predsednik Zavoda varna pot Robert Štaba je v svojem nagovoru dejal, da nas v življenju deli veliko stvari, tako tudi posledice prometnih ne­sreč. »Delijo na tiste, ki jim je odvzeto življenje ali zdravje, ter na tiste, ki so odvzeli. Trpljenje je na obeh straneh,« je povedal in poudaril, da spomenik ponuja povezovanje, dialog in ne delitve. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, spomenik pa sta blagoslovila upokojeni koprski škof Metod Pirih in evangeličanski škof Geza Erniša. Med udeleženci je bil sicer tudi mufti Nedžad Grabus. V Sloveniji je od leta 1991 do 2012 na cestah umrlo 6810 ljudi in se jih dobrih 309 tisoč poškodovalo. Lani je na slovenskih cestah umrlo 130 ljudi, letos pa do tega tedna 104 osebe, medtem ko je v enakem obdobju lani umrlo 116 ljudi. Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč so vozniki osebnih avtomobilov v starostni skupini od 24 do 34 let. Prometna varnost se sicer v Sloveniji v zadnjih letih izboljšuje.

Spletni poklon Leonu Štuklju

Redni uporabniki spletnega brskalnika Google so v torek lahko opazili, da so se v Googlu poklonili slovenski športni legendi Leonu Štuklju. Ob 115. obletnici njegovega rojstva so namreč v njegovo čast na slovenski domači strani Google.si objavili logotip oziroma »google čačko«. S klikom nanjo je uporabnik pridobil Googlov izbor spletnih zadetkov o slovenskem telovadcu in olimpioniku, rojenem 12. novembra 1898 v Novem mestu. Štukelj je kot telovadec osvojil dve zlati kolajni na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924, štiri leta kasneje zlato in dve bronasti na olimpijskih igrah v Amsterdamu, leta 1936, ko je končal športno pot, pa v Berlinu srebrno. Štukelj je vse do smrti leta 1999 živel zelo aktivno življenje, s svojo življenjsko energijo in močjo pa je kot častni gost na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996 navdušil tudi takratnega ameriškega predsednika Bi­lla Clintona. Pred Štuk­ljem se je Google na enak način poklonil tudi že Jožetu Plečniku, Hermanu Potočniku, Poldetu Bibiču in Primožu Trubarju.