Revizije v toplarni ne bo

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Železniki / / 10:17

Občinski svet v Železnikih, okrepljen s člani nadzornega sveta toplarne, je skoraj tri ure razpravljal o domnevnem izginotju 20 tisoč kubičnih metrov sekancev. Revizije za nazaj niso izglasovali.

Železniki – Na razliko med dobavljeno in porabljeno lesno biomaso v Toplarni Železniki v revidiranem poročilu za leto 2012 je pred nekaj meseci postal pozoren odbor za gospodarske dejavnosti v občini in zahteval razjasnitev, kam naj bi izginilo 20 tisoč kubičnih me­trov lesnih sekancev.

Programska skupina svetnikov strank Premik in SDS je v zvezi s tem oktobra sklicala izredno sejo, a se je koalicija ni udeležila, pač pa so sklenili te dvome razjasniti na redni seji. O njih je razpravljal tudi nadzorni svet toplarne. Tamkajšnja inventurna komisija je ob kontrolni meritvi odpisa lesne biomase ugotovila 20-odstotni merilni pogrešek, ki ga doslej pri odpisih niso upoštevali. Razlika med nasutimi sekanci, dostavljenimi v toplarno, in tistimi, ki jih nalagajo v peči, naj bi nastala zaradi potlačenosti materiala, kar je na četrtkovi seji občinskega sveta ponovno pojasnil direktor toplarne Štefan Beznik. Tudi nadzorni svet toplarne je sredi oktobra potrdil, da pri manjku sekancev ne gre za odtujitev ali druge nepravilnosti, pač pa za napako v merilni metodi, zato je vodstvu naložil pripravo sistemskih ukrepov, ki bodo izboljšali stanje pri vodenju evidenc o nabavi in porabi goriva.

Zahtevali revizijo za nazaj

Seje občinskega sveta so se udeležili tudi člani nadzornega sveta toplarne. Njegov predsednik Franc Zupanc, sicer direktor Alplesa, je obsežno poročal, kako so podjetja v Železnikih pred desetletji osnovala toplarno, jo večkrat dokapitalizirala, s pomočjo lokalne skupnosti širila toplovodno omrežje in omogočila, da imajo gospodinjstva v dolini pol cenejšo energijo, kot če bi se ogrevala s fosilnimi gorivi. Doslej ni bilo nobenih nepravilnosti, saj člani nadzornega sveta za poslovanje jamčijo s svojim premoženjem, je dejal Zupanc in okrcal odbor za gospodarske dejavnosti, češ da je s širitvijo informacij o izginotju lesnih sekancev oblatil toplarno in ji naredil veliko škodo. Predsednik gospodarskega odbora Peter Mesec pa je dejal, da toplarna ni le gospodarski subjekt, pač pa zaradi več kot 40-odstotnega deleža tudi v lokalni lasti, zato mora delovati transparentno, njeni predstavniki pa smejo o poslovanju zastavljati vprašanja. Prepričan je tudi, da ti zadovoljivih odgovorov niso dobili. Gospodarski odbor je zato vztrajal, da se v toplarni za več let nazaj izvede revizija. Šlo naj bi za obdobje, ko je bil nadzornik Janez Ferlan, občinski svetnik SLS, podžupan in vodja koalicije.

Politična zgodba?

V nadaljnji razpravi je bilo slišati veliko osebnega in političnega obračunavanja med svetniki opozicije, ki jo predstavljata stranki SDS in Premik, in koalicijo, ki jo vodi SLS. Da se je iz toplarne naredila politična zgodba, je menil tudi Robert Ravnihar, ki v nadzornem svetu toplarne od leta 2012 predstavlja občino. Prepričan je v legitimnost vprašanj, ki jih zastav­ljajo člani odbora za gospodarstvo in v potrebo po reviziji, kajti če se ne razjasnijo, se bo dvom širil.

Razpravo so končali s predlogom svetnice SLS Andreje Čufar, naj komunikacijo med občino in toplarno prepustijo nadzornemu svetu toplarne, in z glasovanjem o reviziji. Slednjo so svetniki zavrnili z 11 glasovi proti. Svetnica Katarina Peternelj (SD) pa je v imenu koalicije predlagala, naj občinski svet razreši predsednika in člana odbora za gospodarske dejav­nosti Petra Mesca in Petra Prezlja, češ da odbor izkoriščata za politične namene (že v razpravi je bilo rečeno, da iz njega delata preiskovalno komisijo), sicer pa tudi ni sestavljen v skladu z volilnimi izidi. Razrešili so ju z 10 glasovi za in štirimi proti. Peter Mesec, ki je dejal, da je tako ali tako želel že sam ponuditi odstop, je na to dejal, da se gonja očitno nadaljuje, sam pa odhaja s prepričanjem, da se zavzema za pravo stvar.