
Dimnikarji v prihodnje na prostem trgu
Po napovedih ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana bo vsak občan lahko sam izbiral svojega dimnikarja. V krški nuklearki med remontom ugotovili in odpravili vzroke za poškodbe gorivnih palic.
Dimnikarji kmalu prosta izbira občanov
Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je napovedal, da se bo po spremembi dimnikarske zakonodaje vsak občan lahko spet sam odločil, kdo bo pri njem opravljal dimnikarske storitve. Po ministrovih besedah je bilo tudi že doseženo politično soglasje o tej spremembi prehoda na tržni sistem, podpirala naj bi jo tudi opozicija. Novelo zakona o varstvu okolja že obravnavajo v državnem zboru (po nujnem postopku), treba pa je še poiskati ustrezno dopolnilo za določitev prehodnega obdobja prehoda dimnikarstva na sistem prostega trga. Minister je ob tem pojasnil, da za popolno vzpostavitev registra kurilnih naprav potrebujejo še nekaj mesecev, šele potem pa bodo lahko sprostili trg dimnikarskih storitev. Predlagane spremembe zakona o varstvu okolja sicer prinaša tudi izboljšave pri inšpekcijskem nadzoru in ureja registracijo organizacije, ki deluje v javnem interesu s področja varovanja okolja. Pri slednji ne bo več zahteve, da mora organizacija delovati na območju celotne države, ampak lahko deluje tudi regijsko ali lokalno. Dobo delovanja bodo s treh let podaljšali na pet let. Novela zakona je potrebna tudi zaradi prenosa direktiv EU in prilagoditve zahtevam Evropske komisije, z njeno uvedbo pa bodo tako še pravočasno ustavili šest postopkov, ki jih proti Sloveniji vodi komisija, je razložil minister, ki meni, da s sprejetjem zakona »rešujemo državi kožo«. Po novem se bo za manj zahtevne in enostavne objekte štelo, da nimajo pomembnejšega vpliva na okolje, zato zanje ne bo potrebno okoljevarstveno soglasje ministrstva.
Poškodovane gorivne palice
Potem ko so 1. oktobra Nuklearno elektrarno Krško ustavili zaradi rednega letnega remonta, so v kasnejšem pregledu odkrili, da so tri gorivne palice bolj poškodovane, kot so pričakovali, ena se je celo odlomila. Za problem s poškodovanimi gorivnimi palicami so zaradi povečane stopnje radioaktivnosti v primarni vodi sicer vedeli že dobro leto, ker pa so bile te koncentracije daleč pod dopustnimi mejami za varno obratovanje, so lahko počakali do rednega remonta. Razloge za nastanek poškodb na treh gorivnih palicah so nato s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov po zagotovilih vodstva elektrarne tudi odkrili. Po besedah predsednika uprave NEK Staneta Rožmana je opravljena analiza pokazala, da so močnejše vibracije, ki jih gorivne cevi treh gorivnih elementov ob zunanjem obodu reaktorske sredice niso dobro prestale, povzročili prečni tokovi hladilnega medija čez reže na stikih obodnih plošč reaktorja. Ti so se pojavili bodisi zaradi rahlega povečanja reže med dolgoletnim obratovanjem bodisi zaradi hidravličnih sprememb v reaktorju kot posledice sprememb na strukturah reaktorja oziroma na komponentah primarnega hladilnega kroga. Do preloma ene izmed palic pa je prišlo kasneje v bazenu z izrabljenim gorivom. Rožman ob tem pomirja, da razlogov za zaskrbljenost glede varnosti krške nuklearke ni in da odkrite poškodbe niso nič izjemnega in unikatnega. Kot zagotavlja, so tudi uvedli dodatne ukrepe za varno in stabilno delovanje nuklearke v prihodnjem gorivnem ciklu. Redni remont nuklearke so sicer morali zaradi omenjenih napak podaljšati, težavo so začasno že odpravili, dokončno pa jo bodo pri naslednjem remontu leta 2015, je napovedal predsednik uprave krške nuklearke. Bazen s shranjenim jedrskim gorivom je sicer s posebnim podvodnim robotom že pregledala francoska ekipa in odpravila oz. posesala vse posledice preloma ene izmed gorivnih palic, vse odkrite okruške pa so skupaj z njenimi ostanki shranili v posebno posodo, ki jo prav tako hranijo v tem bazenu. V nuklearki še zagotavljajo, da posledic za zaposlene ali okolje pri tem ni bilo, prav tako ni bilo nedovoljenih izpustov.
Raje prihranek energije kot zdravje
V nedeljo zjutraj smo spet prešli na zimski čas, zato je bilo treba ure premakniti za eno uro nazaj. Premikanje ure na poletni čas so že leta 1916 prvi vpeljali v Nemčiji in Avstriji, kasneje tudi drugod, po drugi svetovni vojni pa se je poletni čas večinoma ukinil. Zaradi energetske krize so ga v šestdesetih in sedemdesetih letih spet vpeljali, v Sloveniji leta 1983 zaradi naftne krize. Danes imajo poletni čas uveden v skoraj vseh evropskih in severnoameriških državah, skupaj v približno sedemdesetih državah po svetu, kjer pa uro premikajo ob različnih dnevih. V Sloveniji smo se leta 2006 odločili (na podlagi evropske direktive), da jo vsako zadnjo nedeljo v oktobru premaknemo uro nazaj in zadnjo nedeljo v marcu za uro naprej. Ker v Sloveniji urine kazalce premikamo že polnih trideset let, se večina niti ne vpraša več, čemu je to namenjeno. Zagovorniki take ureditve izpostavljajo predvsem prihranek energije, nasprotniki pa menijo, da premikanje ure negativno vpliva na biološko uro ljudi in poslabšuje njihovo razpoloženje in zdravje. Ker je dandanes denar sveta vladar, je prihranek pri energiji seveda pretehtal – tako v Evropski uniji kot v Sloveniji.