Zaščitili bodo najboljša kmetijska zemljišča

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 28. oktober 2013 / 18:26

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih predlaga, da bi v vsaki občini določili kvoto trajno varovanih kmetijskih zemljišč, razširili krog upravičencev pri darilnih pogodbah in zaostrili merila za pridobitev statusa kmeta.

Kranj – »V Sloveniji je zaradi nizke samooskrbe s hrano in znatnega zmanjšanja obsega kvalitetnih kmetijskih zemljišč treba določiti območja kmetijskih zemljišč, ki bodo trajno varovana pred spreminjanjem namenske rabe in bodo trajno namenjena kmetovanju,« so na ministrstvu za kmetijstvo in okolje pojasnili razloge za glavno vsebinsko spremembo zakona, to je za sprejetje uredbe, s katero bo vlada določila kvoto trajno varovanih kmetijskih zemljišč za posamezno občino. Kvoto naj bi določili glede na povprečno boniteto zemljišč, ki so po namenski rabi kmetijska in gozdna zemljišča, po evidenci dejanske rabe pa njive, vrtovi, travniške površine, trajni nasadi in druge kmetijske površine. Če je povprečna boniteta teh zemljišč v občini višja od 40, bodo v kvoto vključili le zemljišča z boniteto, višjo od 40, v primeru, da bo povprečje nižje od 40, pa vsa zemljišča z boniteto, višjo od povprečne. Na območje trajno varovanih zemljišč bo dovoljeno posegati le izjemoma, za poseg pa bo treba plačati odškodnino zaradi spremembe namembnosti, ki naj bi bila odvisna od tlorisne površine objekta, vrste objekta in bonitete zem­ljišča. Za gradnjo objektov transportne infrastrukture in drugih gradbeno inženirskih objektov predlagajo odškodnino od 5 do 10 evrov za kvadratni meter objekta, za gradnjo drugih objektov pa od 5 do 25 evrov. Zbrano odškodnino naj bi namenjali za vzpostavitev nadomestnih območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč.

Predlagani zakon širi tudi krog upravičencev, s katerimi lahko sklene lastnik darilno pogodbo za kmetijska zemljišča, gozdove in kmetijo. Po novem naj bi takšno pogodbo lahko sklenil z osebami prvega, drugega in tretjega dednega reda, prav tako pa naj ne bi bilo dodatnih omejitev za sklenitev darilne pogodbe z zetom, snaho oz. zunajzakonskim partnerjem otroka ali posvojenca, otrokom zakonca oz. zunajzakonskega partnerja ter pastorkom, zakoncem oz. zunajzakonskim partnerjem tete ali strica. Iz sedanjega zakona naj bi črtali določbo, ki je omogočala, da so ljudje pridobivali status kmeta zgolj na podlagi izjave, da bodo šele pridobili kmetijska zemljišča in da bodo na teh zemljiščih pridobivali pomemben del dohodka. Ta določba je v praksi omogočala zlorabe oz. pridobitev statusa kmeta tudi tistim, ki se niso ukvarjali s kmetijsko dejavnostjo. Po sedanji ureditvi morajo odločitev o uvedbi komasacijskega postopka, osuševanja, velikega namakalnega sistema in zahtevne agromelioracije na zemljišču v solastnini sprejeti vsi solastniki, s spremembo zakona naj bi bilo za to dovolj soglasje več kot dveh tretjin solastnikov glede na njihove deleže.