Risbe s poti

V Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki so odprli razstavo risb akademskega slikarja Tomaža Kržišnika, ob tej priložnosti pa so vsestranskemu umetniku podelili tudi Groharjevo nagrado za življenjsko delo.

Škofja Loka – Tomaž Kržišnik sodi med tiste umetnike, ki so s svojim raznolikim ustvarjalnim opusom, ki med drugim zajema oblikovanje, grafiko, slikarstvo, keramiko ter risbo, pustili pomemben pečat ne le v domačem prostoru, temveč tudi v širšem miljeju sodobne evropske umetnosti. Avtor, rojen pred sedmimi desetletji v Žireh, je študij na Likovni akademiji v Varšavi zaključil z magisterijem iz knjižne ilustracije in oblikovanja knjige, nato je poučeval grafično oblikovanje, poklicno kariero pa končal kot redni profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Sodeloval je na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah doma in po svetu, za svoja dela pa prejel številna ugledna priznanja, med njimi nagrado Prešernovega sklada ter Plečnikovo nagrado.

Avtor se v Groharjevi galeriji predstavlja z razstavo risb, ki bodo na ogled do 8. decembra. Prav risba je eden izmed bistvenih Kržišnikovih ustvarjalnih modusov, s katerim avtor v najbolj neposredni formi izraža svoje misli in občutja, obenem pa jo uveljavlja kot avtonomen medij sodobne slovenske umetnosti, katerega linijo spletajo avtorji, kot so Smrekar, Jakac, Mihelič, Stupica, Gvardjančič, Erič … Gre za izbor serije risb, ki so nastajale na njegovih potovanjih po Dalmaciji, Barceloni, Grčiji, Romuniji … V njih je moč začutiti pridih enkratnih vtisov obiskanih krajev. Kot je na odprtju avtorja predstavila kustosinja Barbara Sterle Vurnik: »Kržišnikova risba je polna duhovitih domislic, sem in tja natančna do potankosti, drugje spet krokijevsko skicozna. Je precej gosta v podajanju detajlov nekega prostora in časa, nekje pa tudi bolj rahla, bolj izpraznjena, formalno podana v obrisih. Ponekod je oblečena v barvne akcente, ki kot obrisi izpostavljajo posamezne dele, drugje zgolj črna na belem papirju … Intenzivnost vzdušja, ki ga zajame, spominja na Pilonove pariške skicirke. Celotni risbi daje vtis dinamičnosti prav menjavanje, ponekod tudi vrtinčenje kadrov na enem samem planu. Gostoto črt, linij, potez rahljajo posamezna polja beline, s katerimi avtor predahne med vtisi in hkrati pusti tudi risbi, da diha.«

Za strokovno pomemben, bogat in raznovrsten ustvarjalčev umetniški opus je Združenje umetnikov Škofja Loka ob tej priložnosti Tomažu Kržišniku podelilo prestižno Groharjevo nagrado za življenjsko delo. »V veliko čast mi je prejeti nagrado, poimenovano po enem izmed naših največjih umetnikov, čigar veličine se žal še danes premalo zavedamo,« je ob prejemu dejal zasluženi dobitnik nagrade.