Kinologi za davek na pse
V kinološki zvezi menijo, da bi uvedba davka na pse ob hkratnem znižanju ostalih stroškov za lastnike psov prispevala k njihovemu bolj odgovornemu ravnanju, kar bi zmanjšalo število zapuščenih psov.
Kranj – Kinološka zveza Slovenije predlaga uvedbo t. i. davka na pse, ki naj bi znašal okoli deset evrov letno. Predsednik zveze Blaž Kavčič poudarja, da bi bila ta dajatev samo del novega sistema za boljše sobivanje človeka in psa, ki so ga že predstavili pristojnemu ministrstvu, uvedli pa bi jo le pod pogojem, da bi hkrati ob dogovoru z veterinarji in zavetišči omogočili brezplačno čipiranje psov, znižali stroške cepljenja in večino drugih stroškov lastnikov psov (kastracije, sterilizacije …). Z brezplačnim čipiranjem bi se po njegovem prepričanju povečal nadzor nad populacijo psov, s tem pa bi lastnike prisilili k bolj odgovornemu ravnanju, kar bi posledično zmanjšalo število psov v zavetiščih.
»Davek ni naš osnovni predlog, saj iščemo in predlagamo načelne rešitve za znižanje finančne obremenitve lastnikov psov. Pričakujemo, da bomo oblikovali boljši sistem, ki pa bo seveda imel tudi svoje stroške,« pojasnjuje Kavčič in navede, da so se letni stroški vzreditelja psa med letoma 2004 in 2012 iz nič evrov zvišali na skoraj 60 evrov, kar za povprečno leglo pomeni 360 evrov na leto. Tak porast stroškov pa je po njegovem tudi eden od razlogov, da so zavetišča polna zapuščenih psov. Vsako leto naj bi tako v zavetiščih, ki so zasebna, sprejeli kar do štiri tisoč psov, občine pa so v zadnjih šestih letih po podatkih kinološke zveze za to morale plačati devet milijonov evrov.
»Prioritetna usmeritev kinološke zveze je znižanje dajatev za odgovorne lastnike rodovniških in nerodovniških psov, zato je smiselna uvedba sistema, ki bi znižal stroške na vseh straneh, hkrati pa zagotovil večji nadzor nad populacijo psov, boljšo kontrolo lastništva in vzreje ter hkrati ozavestil ljudi o odgovornosti, ki jo prevzemajo, če se odločijo za psa. Namesto da vlagamo denar v zavetišča in sankcioniranje, lahko preprečimo trpljenje živali tako, da odpravljamo vzroke. To je podobno, kot da družba več vlaga v vrtce in šole in s tem bistveno zmanjša stroške kazensko poboljševalnih zavodov. Je bolj humano in ceneje,« razlaga Kavčič, ki se zavzema, da bi država kinoliški zvezi podelila javno pooblastilo za delo s psi in vzreditelji.
Ključ za izboljšanje sistema v kinološki zvezi poleg boljšega nadzora nad reprodukcijo populacije psov vidijo tudi v označevanju mladičev striktno pri vzreditelju ter vzgoji in izobraževanju potencialnih lastnikov in psov. Uvedba dajatve bi po Kavčičevem mnenju disciplinirala neodgovorne lastnike psov, ki bi temeljiteje razmislili, ali bodo kupili psa oziroma znali izbrati primerno pasmo. Po njegovem mnenju veterinarji z znižanjem cene cepljenja, ki trenutno znaša okoli 30 evrov, ne bi ničesar izgubili, saj bi se jim z večjim nadzorom in nižjo ceno povečal promet. V Sloveniji je namreč trenutno registriranih okoli 220 tisoč psov, samo 150 tisoč pa je redno cepljenih. »Nismo proti veterinarjem, kinologi jih spoštujemo in se zavedamo, da jih potrebujemo. Veseli bomo, če bodo naše kritične pripombe in predloge razumeli kot ponujeno roko za bolj razumen dogovor med vsemi deležniki,« razlaga.
Kinološka zveza sicer davek na pse predlaga po vzoru nekaterih evropskih držav. V sosednji Avstriji njegovo višino določajo mesta in občine samostojno, na Dunaju tako znaša 72 evrov za prvega psa in 105 evrov za drugega psa. Podobno ureditev imajo na Nizozemskem (v Amsterdamu 60 evrov za prvega in 80 evrov za drugega psa), medtem ko v Švici letni davek znaša 40,59 evra, na Finskem pa 48,50 evra.