Cerkve ne moreš prodati ...

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / / 13:58

Po predlogu zakona o davku na nepremičnine bi bili tudi sakralni objekti tako kot javne stavbe in kulturni spomeniki obdavčeni s stopnjo 0,50 odstotka.

Kranj – »Bomo pa slike prodajali, da bomo plačali davek, saj imamo veliko dragocenosti. Za kakšnih petdeset let bo že, potem pa bo cerkev prazna,« z ironijo na vprašanja o novem davku na nepremičnine odgovarja velesovski župnik Slavko Kalan. Predvidena obdavčitev je namreč po njegovem norčevanje iz ljudi. Kot pravi, so 850 let ohranjali dediščino in varčevali, da bo zdaj prišel nekdo tretji in pobral davek na to. Še bolj ostra je ses­tra dr. Snežna Večko iz Uršulinskega samostana v Sv. Duhu. »Cerkev ne bo zmogla plačevati tega davka, saj že zdaj s pomočjo vernikov komaj zberemo za vzdrževanje prostorov, ki smo jih z veliko težavo obnovili. Zdaj pa bomo plačevali davek zaradi tistih, ki so pokradli nacionalno bogastvo,« je ogorčena.

V župniji Kranj – Šmartin po besedah tamkajšnjega župnika Bojana Likarja že zdaj plačujejo šest tisoč evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, novi davek na nepremičnine pa bi jih še nesorazmerno bolj udaril po žepu. »Po novem bi skoraj toliko plačevali samo za župnišče, ki smo ga pred časom povsem obnovili, saj so ga ocenili na 1,2 milijona evrov,« je poudaril in dodal, da ima njihova župnija tudi veliko drugih zemljišč, kot sta recimo staro pokopališče ali Baragov trg v Stražišču. »To so zemljišča splošnega pomena, saj jih ljudje uporabljajo, ne moreš jih pa tržiti, a vseeno bi morali plačevati davek zanje,« je opozoril. Razen tega imajo v njihovi župniji tudi pet podružničnih cerkva, katerih vrednost so ocenili na tristo do petsto tisoč evrov. O tem so se veliko pogovarjali, je dejal. »Prepričani smo, da bo to povzročilo razpad sistema v državi. Duhovniki bodo potem cerkve pač dali na razpolago državi. Kaj naj drugega z njimi, cerkve ne moreš prodati.« Moti ga tudi, da nekateri stalno ponavljajo, kako je Cerkev bogata. »A se ne zavedajo, da Cerkev predstav­ljajo predvsem župnije, ne nadškofija. Mi pa se moramo zelo truditi, da uspešno gospodarimo z našim premoženjem,« je še dodal Likar.

Med najbolj znanimi sakralnimi objekti pri nas je zagotovo bazilika Marije Pomagaj na Brezjah. Njeno vrednost, so sporočili iz tiskovnega urada Nadškofije Ljub­ljana, so ocenili na dobrih 380 tisoč evrov. »Če bi torej obveljala davčna stop­nja 0,50 odstotka, bi zanjo davek znašal 1.902,86 evrov,« so izračunali. Velesovski župnik Slavko Kalan je ob tem dejal, da se sam sploh ne ukvarja s tem, koliko naj bi bile vredne njihove nepremičnine. Številke, ki so jih dobili, so po njegovem tako ali tako neprimerljive z dejansko vrednos­tjo njihovega premoženja. Tudi sestra Snežna Večko je opozorila, da je njihovo delo usmerjeno v splošno družbeno korist. »Že zdaj moramo krepko preračunavati in delamo celo z izgubo, ker ne želimo, da bi ljudi odvrnili od naših programov. Če bomo morali plačevati še ta davek, pa ne vem, kako bomo še lahko pomagali ljudem,« se sprašuje Snežna Večko.