Zdravko Haderlap je iz pozabe dvignil kraje, o katerih v romanu Angel pozabe piše njegova sestra Maja.

Po poti Angela spomina

Slovensko prosvetno druš­tvo Zarja iz Železne Kaple in društvo Lepenska šola, ki želi spremeniti opuščeno ljudsko šolo v Lepeni pri Železni Kapli v kulturno središče, sta konec septembra priredila izviren dogodek. Predsednik Zarje in društva lepenska šola Willi Ošina in Zdravko Haderlap, Vinkelnov iz Lepene, brat znane koroške slovenske pisateljice Maje Haderlap, sta tri dni zapored vabila na pohod po krajih, ki jih v svojem romanu Angel pozabe, koroške knjižne uspešnice v preteklem letu, opisuje Maja Haderlap. Zdravko, znani koroški kulturni ustvarjalec, je v večurno hojo po kapelskih grapah vključil kraje, kjer se je dogajala zgodba romana in v katere se domači, ki so odšli za kruhom in znanjem v dolino, vračajo le občasno, slovenske domačije, od katerih so nekatere opuščene, stare običaje ob veselih in žalostnih dogodkih in vraže. Zdravko in Willi sta pri lastnikih domačij našla odlične sodelavce, v pripoved, igro in ples, ki so se odvijali na posameznih prizoriščih, pa sta vključila nad 40 plesalcev, glasbenikov in igralcev vseh starosti. Na vseh postajah pohoda so bili pohodniki postreženi z okrepčilom, kar je prispevalo k prijetnejšemu vzdušju. Udeležba na hoji po poti Angela spomina je dokaz, da je dober glas najboljša reklama za prireditev. Prvi dan, v četrtek, se je pri Vinklu zbralo okrog 70 ljudi. V petek jih je bilo že več, v soboto, kljub dopoldanskemu kislemu vremenu, pa nad 130. Med njimi je bil tudi kapelski župan Franc Jožef Smrtnik. In kar je še posebej vredno, so bili med pohodniki številni nemško govoreči Korošci, ki jim v šoli niso kaj prida povedali o žalostni zgodovini teh krajev, in je bil zato pohod zanje tudi učna ura za njih neznane zgodovine.

»Hoja po poti Angela spomina je bil poskus strnjene postavitve dela vsebine romana moje sestre Maje Angel pozabe na izvirna prizorišča. Mislim, da se nam je to dobro posrečilo. Vsak dan smo se zbrali na mojem domu Pri Vinklu v Lepeni in obiskali Pečnikovo, Hojnikovo, Benetkovo, Topičnikovo, Peternevovo in Peršmanovo domačijo. Povsod smo z besedo, pesmijo in plesom povedali, kakšna je bila preteklost in kaj je tem krajem prinesla sedanjost. S tem smo jim dali novo kvaliteto. Z udeležbo smo zelo zadovoljni, saj v teh časih ni enostavno spraviti na noge toliko ljudi,« je na koncu sobotnega pohoda povedal Zdravko Haderlap.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / četrtek, 21. december 2017 / 08:58

Uporabno dovoljenje po skoraj štirih desetletjih

Ambulantna stavba Splošne bolnišnice Jesenice je kar osemintrideset let delovala brez uporabnega dovoljenja.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Izkoriščamo priložnosti in delamo drugače

»Vsako povišanje cen zelo vpliva na končno ceno. Žal je v Sloveniji veliko takšnih in drugačnih obremenitev, edino, kar nam ostane, je prilagoditev. Dokler lahko dodajamo vrednost na zaposlenega in zr...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Stara mežnarija spet diha

Besničani so s spominsko mašo v cerkvi sv. Tilna v Zgornji Besnici počastili stoto obletnico rojstva kulturnih zanesenjakov Janeza in Ivane Kozjek, kulturi in druženju pa bodo namenili tudi prenovljen...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:12

Bili smo nič, bodimo vse

Je besedilo iz pesmi Internacionala. Pesem, ki je vzpodbujala in povezovala delavstvo v času, ko je nastala. Pa tudi kasneje, zlasti delavstvo evropskih narodov. Razumljivo je, da je pesem izraz ta...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:11

Petdeset let nazaj (2)

»Učiteljica Marija si je kljub temu vzela čas zame, po pouku sva kar nekaj ur neuspešno vadili, vendar ni in ni šlo. V sedmem razredu smo se neprostovoljno srečali s podaljšanim bivanjem v...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:10

Raubarski cesar

»V Poljanah so se mu (Igorju Torkarju) zelo priljubila domača imena, narečje, ljudje. Ob prebiranju Tavčarja je naletel na zgodbe, ki so bile iz mesa in krvi še vedno žive. Prizorišča in d...