»Zakon je zame žalitev«

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 11:53

»Država naj kar sprejme davek na nepremičnine, a naj hkrati zagotovi, da bo kmet suveren na svoji zemlji,« je na ponedeljkovem pogovoru z ministrom Dejanom Židanom dejal kmet iz Tuhinjske doline.

Šmarca – »Zakon o davku na nepremičnine je zame žalitev. Zakaj? Zato, ker v lastni gmajni videvam tudi gobarje in lovce; zato, ker vidim, da se po gozdni cesti več kot kmetje vozijo drugi, pristojbino za vzdrževanje ceste pa plačujemo le lastniki. Država naj kar sprejme davek na nepremičnine in pošlje položnice, a hkrati naj zagotovi, da bomo kmetje s tistim dnem postali suvereni na svoji zemlji,« je dejal kmet Anton Kadunc iz Zgornjega Tuhinja na ponedeljkovem pogovoru o razmerah v slovenskem kmetijstvu, ki ga je v Šmarci pripravila kamniška izpostava Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in na katerem so bili osred­nji gostje minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan ter poslanca Branko Golubović (Pozitivna Slovenija) in Matej Tonin (N.Si). Izhodišča za pogovor je dal predsednik izpostave in kmet Jožef Romšak, ki je izpostavil nekaj problemov: obdavčitev kmetijskih nepremičnin, prevoznice za les, lovstvo in škode po divjadi, težave agrarnih skupnosti, pozidave kmetijskih zem­ljišč ...

Višja plačila za mlade kmete

Ko je minister predstavil novo kmetijsko politiko za obdobje 2013–2020, je dejal, da je evropska politika precej pisana na kožo slovenskih kmetij, saj ne podpira velikih, intenzivnih gospodarstev. Sistem neposrednih plačil bo v celoti začel veljati šele leta 2015, dotlej pa se bodo kmetje morali odločiti, ali se bodo vključili v normalno subvencijsko shemo ali v administrativno manj zahtevno shemo za male kmete, po kateri bodo na leto upravičeni največ do 1250 evrov subvencije. Hektarska plačila za travinje se bodo postopoma zviševala in za njive zniževala, za mlade kmete se bodo plačila z letom 2015 zvišala za četrtino. Pri subvencijah za naložbe še tehtajo med tem, ali bi podprli manjše število naložb z večjimi zneski ali večje število investicij z manjšimi zneski. »Na minis­trstvu zagovarjam stališče, da mora denar, ki je namenjen kmetom, čimprej priti v njihove roke. Letos nam je uspelo, kar nam ni še nikoli doslej, da smo do 1. julija izplačali vseh 60 tisoč subvencijskih vlog z izjemo osemdesetih,« je dejal minister Židan in predstavil nekatere zakonske spremembe. V kratkem bodo tudi javno predstavili izhodišča za novi zakon o agrarnih skupnostih, v vladnem postopku so spremembe zakona o kmetijstvu, s katerimi naj bi plačilni rok za hitro pokvarljivo hrano skrajšali na 30 dni in za ostalo hrano na 60 dni. »Roki še niso usklajeni s trgovinsko zbornico,« je dejal Židan in dodal, da naj bi rešili tudi problem »hibridov«. Zdaj se namreč dogaja, da je kmet registriran tudi kot samostojni podjetnik, kar mu omogoča, da hrano tudi uvaža in jo prodaja kot pridelano na kmetiji. Obetajo se tudi spremembe zakona o ugotavljanju katas­trskega dohodka, pri katerem je ministrstvo doseglo, da bodo pripravljavci pripravili nove izračune.

»Kmetje sami sebi največji sovražnik«

»Če pade zakon o davku na nepremičnine, pade tudi državni proračun za prihod­nje leto,« je dejal poslanec Branko Golubovič in dodal, da so davčne stopnje stvar pogajanj, ni pa naklonjen temu, da bi nekatere vrste nepremičnin izvzeli iz obdavčitve. Opozoril je tudi na veliko pozidavo najboljših kmetijskih zemljišč in na to, da so kmetje zaradi nepovezanosti sami sebi največji sovražnik. »Ne vem, ali živimo na dveh različnih bregovih: medtem ko minister »seje« optimizem, mi kmetje, moji vrstniki iz Tuhinjske doline, pravijo, da se ne splača kmetovati,« je dejal poslanec Matej Tonin in dodal, da je obdavčitev javnih objektov in zemljišč neumnost, saj bo šlo v tem primeru le za prekladanje državnega denarja iz enega v drug žep. »Kmet je nekdaj trdo delal čez dan in zvečer trdno zaspal. Tudi zdaj čez dan dela trdo, zvečer pa računa, koliko dajatev bo plačal in kako bo preživel,« je dejal Janez Beja, predsednik sveta ljubljanske območne enote KGZS, in poudaril, da nobena druga dejavnost ni občutila v zadnjih letih toliko novih dajatev kot prav kmetijstvo. V razpravi je bilo slišati tudi nasprotovanja novim pozidavam kmetijskih zem­ljišč v občini pa tudi vprašanje, kako zagotoviti denar za plačilo davka na dodano vrednost pri komasaciji kmetijskih zem­ljišč, ki so bila vrnjena v denacionalizaciji.