Sinti, skupnost, ki izginja
Na Gorenjskem živi le še okrog 120 Sintov, ki so bili nekdaj najbolj znani po priimku Raichard (Rajhard) in po tem, da so se ukvarjali z lunaparki. Želijo, da jih država prizna in obravnava ločeno od Romov.
Jesenice – »Sinti smo neke vrste izumirajoča skupnost. Na Gorenjskem nas živi le še kakih 120. Par družin je na Jesenicah, nekaj na Potokih, v Radovljici, na Bledu, nekaj v Kranju. Od Romov nas loči kultura, značaj, jezik. Naši Sinti so prišli v Slovenijo prek Nemčije in Avstrije, medtem ko so se Romi usmerili bolj na Balkan,« pravi Boris Horn z Jesenic, predsednik Društva Sintov Gorenjske in Zveze Sintov Slovenije. »Lahko bi rekel, da Sinti živimo kot Slovenci, da smo se čisto poslovenili in izgubili identiteto. Ali še bolje: zapravili smo jo sami ... A v to so nas prisilile okoliščine. Vselej si bil Cigan in za Cigane ni bilo služb ... Nekateri so se odločili, da celo zamenjajo priimek Raichard, da so lažje dobili delo,« dodaja Horn, eden redkih, ki še ohranja sintski jezik. Kot pravi, doma z ženo še vedno govorita sintsko, sintsko zna tudi njun sin, mlajša generacija pa jezik žal pozablja. Včasih so se Sinti ukvarjali z lunaparki, a s krizo so propadle tudi njihove obrti. Tako se danes Sinti soočajo z brezposelnostjo, socialnimi stiskami, stanovanjsko problematiko ... A po Hornovih besedah država v zadnjih dvanajstih letih, odkar imajo Sinti svoje društvo, zanje ni naredila kaj dosti. »Romi imajo svoje socialne pravice, dobijo stanovanje, na razpisih denar za ohranjanje svoje kulture,« je kritičen Horn, ki si želi, da bi bili Sinti priznani kot posebna etnična skupnost in da bi jih država obravnavala ločeno od romske skupnosti. Horn je prepričan, da so Sinti danes (v primerjavi z Romi) zapostavljeni in »pozabljeni« od države.
Da temu ni tako, pa je zatrdila državna sekretarka Tamara Vonta, ki vodi Urad za narodnosti in ki je v petek obiskala Jesenice prav z namenom, da bi dobila več informacij o sintski skupnosti, ki živi le še na Gorenjskem. Na Občini Jesenice se je sestala s predstavniki Sintov na čelu z Borisom Hornom, ki so tako dobili priložnost, da spregovorijo o problemih, ki jih tarejo. Kot je po sestanku dejala Tamara Vonta, se Sinti soočajo z bolj individualnimi problemi, kot je denimo problem nerešenega lastništva zemljišč, kjer bivajo. Problem pa je tudi v tem, da se Sinti doslej niso prijavljali na razpise urada, je dejala Vontova. »Pozvali smo jih, naj se začnejo prijavljati, a so ponovili, da se ne želijo,« je povedala.