Postopek je podoben klasiki

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 7. oktober 2013 / 11:16

»Tako pri klasičnem kot digitalnem slikanju sledim podobnemu postopku, le orodja so drugačna,« pove Irena Jeras Dimovska, ki se te dni v Galeriji Mestne hiše predstavlja z digitalnimi slikami.

Kranj – Letos poleti je na mednarodnem natečaju Umetnost v miniaturi MajdanArt 2013 v Majdanpeku v Srbiji prvo nagrado v kategoriji Digitalna umetnost in fotografija prejela akademska slikarka Irena Jeras Dimovska iz Kranja. V teh dneh se z razstavo digitalnih slik predstavlja v »domači hiši« v Galeriji Mestne hiše, saj kot restavratorka deluje v Gorenjskem muzeju. »Prek spleta sem prejela povabilo za sodelovanje na natečaju v Majdanpeku in sem poslala dve deli ter očitno z njima prepričala strokovno žirijo, ki me je nagradila s prvo nagrado. Odprtja razstave se žal nisem mogla udeležiti, so me pa povabili na likovno kolonijo, ki jo bodo organizirali prihodnjo jesen.

Zgodba z mojim digitalnim slikanjem je sicer stara dobra tri leta. Otroci, vsi navdihnjeni za različne zvrsti umetnosti, so zelo vešči sodobnega računalniškega medija. Ker rada sledim tehnologiji, sem tudi sama vstopila v digitalni svet in računalnik z različnimi programi začela uporabljati v ustvarjalne likovne namene. Ko so mi kupili tablico s svinčnikom, sem bila »pečena«,« v duhovitem tonu razloži Irena Jeras Dimovska. Postopek je po njenem mnenju zelo podoben, z nekaj razlikami skorajda enak kot pri slikanju. Potrebujemo računalnik, grafično tablico in »miško« v obliki peresa … Ni nujno risanje na tablico, z dodatno opremo je mogoče risati tudi na papir. »Postopek je skoraj enak, le da si omejen zaradi formata in ne moraš delati s celim telesom, ampak zgolj z zapestjem. Začnem s podlago, potem nanašam barve in uživam v kombinacijah različnih tonov in nians in nazad­nje dodam figuro, zelo podobno kot na slikarsko platno z barvami,« razlaga slikarka, da pa je prednost v tem, da sliko lahko zbrišeš ali pa shraniš samo določen element slike in kasneje brišeš, dodajaš … Če pri klasičnem slikarstvu nekaj zbrišeš, to izgubiš za vedno. Postopek je vselej viden, shranjeni so le posamezni segmenti. Tovrstno tehnologijo danes večinoma uporabljajo ilustratorji, oblikovalci in arhitekti. Avtorici je medij digitalne slike všeč, saj jo lahko odtisne na papir kot grafiko, na slikarsko platno, kamorkoli …, zaveda pa se, da se tovrstno slikanje vse bolj uveljavlja.

Na razstavi je na ogled devetindvajset digitalnih slik z motivom za avtorico prepoznavnega ženskega akta, večinoma srednjega formata. Vsaka izmed njih je doslej natisnjena le v enem kosu. Kot je na odprtju razstave povedal Milček Komelj, je umetnica s svojimi značilnimi slikami opazna in prepričljiva ustvarjalna osebnost, ki izpričuje suvereno obvladovanje, danes bi lahko rekli, že klasičnih modernih slikarskih sredstev in se z njimi izraža občutljivo in prepričljivo. S to razstavo pa ponazarja svoj tehnološki preskok, saj se je preizkusila tudi v digitalni obliki slikarstva.

Kako torej označuje digitalne iztiske, še vprašam? »Vse slike na razstavi so odtisnjene enkrat in niso podpisane. Seveda so tudi naprodaj, a takrat z mojim avtorskim podpisom, podobno kot pri grafiki.« Slike v klasični slikarski tehniki še vedno ostajajo doma, saj je vsaka zase original. S posvečanjem digitalnemu slikarstvu nikakor še ne bo opustila klasičnega slikanja, ima pa eno ustvarjalno možnost več ali kot pravi: »Včasih imam željo, da slikam klasiko, spet drugič, da sedem za računalnik in »slikam« v pozne nočne ure.« Upa, da bo v prihodnje svoje digitalne slike lahko razstavila še v drugih galerijah po Sloveniji, razmišlja pa tudi o pogostejšem sodelovanju na različnih mednarodnih natečajih. Razstava v Mestni hiši bo na ogled do sredine tedna.