Bogata "sedmina"
V petek so na odru Prešernovega gledališča uprizorili že drugo letošnjo premiero.
Ko prebirate ta zapis, se ansambel Prešernovega gledališča bržkone ravno vrača iz slovaškega mesta Nitra, kjer se je na osrednjem dogodku mednarodnega gledališkega festivala predstavil z avtorskim projektom 25.671 v režiji Oliverja Frljića. Še v petek pa so nas v kranjskem teatru razveselili z že drugo letošnjo premiero, Pinterjevim Praznovanjem v režiji Matjaža Zupančiča. Pravzaprav ob tematiki, ki jo prinaša besedilo, težko govorimo o veselju, zagotovo pa je znova treba pozdraviti še eno uspešno uprizoritev na Prešernovem odru.
V ugledni in temu primerno nesramno dragi restavraciji par bogatunov praznuje obletnico poroke skupaj s še enim parom (moška sta si sicer brata, ženski pa sestri), za eno od miz večerja tudi par z mladim povzpetnikom in njegovo priležnico, katere zgodovina se prepleta tudi s prvo omenjenim praznovalcem. V dobro uro dolgem »praznovanju« spoznamo vso bebavost visoke družbe zahodnega sveta. Ste bili v gledališču, družbo vpraša natakar, sledi odgovor, da ne, da je bila opera, na dodatno vprašanje, katera pa, je strežaj izvedel le, da tista, v kateri veliko pojejo. To je le ena od številnih iztočnic, ki nam pomagajo k razkrivanju poante besedila, ki je bolj kot praznovanje mentalna sedmina zahodne družbe.
Na odru se nam predstavi celoten ansambel gledališča, prav vsak od akterjev suvereno oživi v igri zaupani mu lik. Pri tem se igralci do potankosti držijo besedilne predloge (s pavzami tišine vred), hkrati pa vsak na svoj način like plemenitijo z lastno dodano vrednostjo. Prav tako se Praznovanju čudovito prilega minimalistična, a do potankosti dovršena scena (Alen Ožbolt) z nevpadljivo in hkrati napadalno animacijo (ReStart) ter bogati združbi primernim kostumi (Bjanka Adžić Ursulov).