Angela ni angel
Teden dni pred godom nadangela Mihaela je na volitvah v Nemčiji spet zmagala Angela, nadangelska prva dama Nemčije. Zmaga je bila visoka, a ne dovolj, da bi lahko novo vlado sestavila sama. Nemški liberalci, njeni stari in zvesti partnerji, so se odrezali slabo in sploh niso prišli v parlament. Vanj so se uvrstile samo še tri bolj leve stranke, njene nasprotnice: socialdemokrati, zeleni in komunisti. Se torej obeta črno-rdeče-zelena koalicija? Bomo videli, se bodo že zmenili. Gotovo je, da bo tudi v prihodnje vladala Angela in da bo njena vlada trda. Od koalicijske kombinatorike je odvisna samo večja ali manjša stopnja te trdote. Večjega popuščanja pa gotovo ne bo.
Vprašanje nove vlade Angele Merkel nas zanima predvsem zato, ker bo od nje slej ko prej odvisna tudi usoda slovenske vlade, te ali katere druge. Marsikoga je presenetilo dejstvo, da je kanclerka že v prvem pogovoru po volitvah omenila tudi Slovenijo. Tole je rekla: »Ne smemo dopustiti, da bi reformni pritisk predčasno popustil. Tako imamo zdaj v Sloveniji razprave o vprašanjih, povezanih z bankami in reformami. Tudi v Nemčiji smo z Agendo 2010 pod vodstvom mojega predhodnika Gerharda Schröderja izvedli številne reforme, ki so bile za marsikoga zelo težke. Tudi pri nas je upokojevanje s 67 leti priljubljeno tako kot v drugih evropskih državah …« Najbrž je hotela reči, da pozno upokojevanje sploh ni priljubljeno, vendar tako mora biti. Za nas bi bilo bolje, če nas sploh ne bi omenjala. A je očitno, da nas je vzela na muho in da nas, če ne bomo sami nič naredili za svojo rešitev, čaka grška usoda.
Če pogledamo ob tej priložnosti malo dlje nazaj in naprej v zgodovino, vidimo, da nam je nemška komanda že dolgo usojena. V loškem gospostvu freisinških škofov smo bili več kot osem stoletij pod bavarsko nadvlado, vrh tega pa vsi podložniki nekdanjih slovenskih dežel še pod Habsburžani. Konec leta 1918, ob razpadu Avstro-Ogrske, smo mislili, da smo se nemške nadvlade rešili, a so se že v letih 1941-1945 vrnili, takrat v veliko hujši izvedbi. Tito je bil sicer avstrijski podčastnik, a nemške komande ni priznaval; cesarsko-kraljevi vodnik je postal jugoslovanski maršal. Kot tak je nad Nemce poslal celo armado gastarbajterjev, ki so v Nemčiji pridno delali, veliko bolj kot doma, v Jugo pa pošiljali marke, ki so postale naša dejanska trdna valuta. Z Wilijem Brandtom sta se dobro razumela, nemški socialdemokrati pa so se baje večkrat zanimali za nauke o delavskem raju na zemlji, ki jih je snoval Titov dvorni pisar Kardelj. Tudi po razpadu Titovine smo si v svoji novi in lastni državi domišljali, da bomo še naprej živeli brez nemškega tipa komande in se lepo samoupravljali. Pa se zadnja leta vse bolj kaže, da bo treba predvsem več delati in manj špekulirati. Ob pogledu na napis »Arbeit macht frei« imamo zaradi njegove nekdanje lokacije neprijetne občutke, a v bistvu je res, kar trdi: da le delo osvobaja.
V EU nas pod komando Angele Merkel ne čaka prav nič angelska usoda. Nemška komanda nam je tako rekoč usojena, le njene pojavne oblike se skozi zgodovino spreminjajo. Še najbolje bomo pod njo shajali, če se bomo držali nemških vzorov – če bomo več in bolje delali. Kralj Matjaž in Alenčica se bosta morala spet za dalj časa vrniti v svojo pravljico. Tako veleva Mutti Angela, ki pa bo bolj krušna kot angelska mati. V tolažbo nam bo morda spoznanje, da pod njeno komando nismo zapadli zaradi njene hudobije, ampak bolj zato, ker so nas na kriva pota zavedli razni slovenski angeli varuhi.
Viktor Prestor
Viktor Prestor
Viktor Prestor
Ana Volčjak