Fotografi z Japonske
V Galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava Sodobna japonska fotografija. Vsak s petimi fotografijami se predstavlja šest odličnih japonskih fotografov.
Škofja Loka – Le kdo ob besedi fotografija ne bi najprej pomislil na Japonsko. Dežela z Daljnega vzhoda je namreč že več deset let sinonim za kvaliteto na področju izdelave in razvoja fotografske opreme. Mnogo bolj skrivnostna pa nam je japonska fotografska umetnost, ki na samostojnih razstavah zunaj matične dežele ni prav pogosto predstavljena. To tokratno razstavo v Groharjevi galeriji, ki je plod sodelovanja Loškega muzeja in Foto kluba Anton Ažbe Škofja Loka, dela še za toliko bolj posebno. »Razstavo smo začeli snovati v marcu, prenos fotografij je potekal nekaj minut, njihova izdelava in postavitev nekaj dni, precej dlje pa je pred tem trajalo dogovarjanje med nami in Japonsko mednarodno fotografsko zvezo, da je prišlo do tega sodelovanja. Vrata omenjene zveze do organiziranega nastopa njihovih fotografov v tujini torej še vedno ostajajo le priprta,« je povedal predsednik Foto kluba Anton Ažbe Janez Podnar in poudaril, da gre velike zasluge za to pripisati podpredsednici omenjene zveze Keiko Sato, tudi eni od sodelujočih avtorjev na razstavi, ki je lani že gostovala v Škofji Loki in Kranju.
Razstave se je udeležil tudi predsednik komisije za mladino pri predsedstvu Mednarodne zveze za fotografsko umetnost Kurt Batchinski iz Avstrije, ki je pred dvanajstimi leti poskrbel za natis knjižice šole za mlade fotografe, ki jo je vodil Vlastja Simončič, v japonskem in angleškem jeziku. Fotograf Peter Pokorn je ob tem dejal, da je bilo največ osebnih stikov med japonskimi in slovenskimi fotografi pred več kot dvajsetimi leti vzpostavljenih prav po zaslugi škofjeloškega foto kluba in Vlastje Simončiča.
Na tokratni razstavi se tako poleg fotografinje Keiko Sato predstavlja še pet fotografskih kolegov srednje generacije, vsak od njih s svojo izbrano temo. V središču pozornosti Kikua Hare so portreti iz Nepala, Kazuto Fujita se predstavlja z računalniško obdelanimi več posnetki v eni sliki, Akio Fujii na ogled ponuja kulturno dediščino Kyota, Toshiaki Ichida pa fotografije s poroke svoje hčere. Tu sta še Tadakazu Murahashi, ki predstavlja izbor fotografij vrtnic, in Keiko Sato z motivi iz živalskega sveta. »Motivni izbor predstavnikov ene od zanimivejših svetovnih kultur je torej širok in pisan; ni tudi izključno vezan na azijsko celino kot tako, na japonske otoke, njihove geografske posebnosti in ljudi, čeprav je podob z japonsko tematiko na pričujoči razstavi kar nekaj,« je k razstavi zapisal kustos Loškega muzeja Boštjan Soklič, ki hkrati poudarja, da motivno avtorji delujejo bolj transnacionalno, kot pa da bi prihajali prav iz Japonske.
V kulturnem programu na odprtju razstave so navzoče prijetno presenetili in navdušili hkrati harmonikar Nejc Jemc in njegova mlada sinova Karlo (rog) in Dane (vokal), ki so izvedli tradicionalno japonsko pesem Kandagawa (kot se imenuje reka, ki teče skozi Tokio). Razstava bo na ogled do 6. oktobra.