Pridelek občutno manjši, vse več koruznega hrošča
Pridelek koruze je letos zaradi spomladanskega mraza in poletne suše od trideset do šestdeset odstotkov manjši od običajnega. Koruznega hrošča je vse več, pri tem pa se kaže, da ga je manj na kmetijah, kjer koruze ne pridelujejo vsako leto na istih njivah.
Kranj - Kmetijsko gozdarski zavod Kranj je v ponedeljek na njivi kmetije Šifrer na Žabniškem polju pripravil strokovno srečanje pridelovalcev koruze, hkrati pa je bila tudi predstavitev gnojil (na osnovi apnenca) za uravnavanje pH vrednosti tal in hibridov koruze, ki so na Gorenjskem najprimernejši za pridelovanje silažne koruze. Kot sta ob tem povedala Marija Kalan in Franci Pavlin s kmetijsko gozdarskega zavoda, na Gorenjskem pridelujejo koruzo na približno 3.600 hektarjih površine. Letos so bili pogoji za pridelovanje ekstremni. Zaradi pozne pomladi je bila setev kasna, večina koruze je bila posejana v prvih dneh maja, tista, ki je bila posejana v mnogocvetno ljuljko, pa po 20. maju. Prvo pomanjkanje vode je koruza zlasti na peščenih tleh občutila že v sredini junija, ponoven zastoj v rasti je povzročila ohladitev ob koncu istega meseca, najbolj pa so pridelek zmanjšale suša in visoke temperature ob koncu julija in v prvi polovici avgusta. Koruza je zaradi spomladanskega mraza in poletne suše nižje rasti, predvsem na lažjih tleh pa sploh ni razvila storžev. Pridelek bo manjši od trideset do šestdeset odstotkov.
Nekateri so že silirali
Kmetje, ki pridelujejo koruzo na peščenih tleh južno od Kranja, so koruzo zaradi posledic suše pospravili (silirali) predčasno, že sredi avgusta, glavno siliranje pa bo potekalo v običajnem času, po 20. septembru, odvisno od vremena in gnojenja pa se lahko prestavi v prvih deset dni oktobra. »Koruza, ki je še na njivah, bo zaradi padavin v drugi polovici avgusta in v septembru normalno dozorela, zato naj pridelovalci pri določitvi optimalnega časa siliranja upoštevajo zrelost zrnja. Zrnje naj bo ob siliranju v srednji voščeni zrelosti, ko je mlečna črta na polovici do treh četrtin zrnja,« opozarjajo v kmetijski svetovalni službi in dodajajo, da delež posušenih listov koruze nima pomembnega vpliva na skupno sušino in da naj ne bo merilo za začetek (prezgodnjega) siliranja.
Vsako leto šestkrat več
Vse večji problem postaja tudi koruzni hrošč. Na Gorenjskem ga spremljajo na desetih lokacijah, število ujetih hroščev pa narašča iz leta v leto, letno se poveča kar šestkratno. Letos so prve hrošče v vabah zabeležili po 15. juliju, največ pa v obdobju najvišjih temperatur in suše, to je med 5. in 14. avgustom, ko se je v enotedenskem intervalu na nekaterih lokacijah v vabo ujelo tudi po petsto hroščev. »Pri spremljanju ulova smo opazili, da je na njivah, kjer je koruza vsaj vsako drugo leto, ulov trikrat manjši kot tam, kjer jo na istih njivah pridelujejo več let zapored,« pravi Marija Kalan in poudarja: »To je dokaz, da je kolobar v boju s koruznim hroščem učinkovit.«