Ukinili bi sedem občin

Če bo obveljal Virantov predlog o reorganizaciji občin, bi na širšem Gorenjskem ostali brez sedmih občin.

Kranj – Po predlogu za reorganizacijo občin bi v prihodnje število občin s sedanjih 212 zmanjšali na okrog 120. Projekt združevanja občin so na torkovem sestanku z ministrom za notranje zadeve Gregorjem Virantom v državnem zboru načelno podprli tudi vodje poslanskih skupin koalicije. Zmanjševanju števila občin ostro nasprotujejo tako v Skupnosti občin Slovenije kot v Združenju občin Slovenije. Po skupni seji predsedstev obeh združenj v torek so poudarili, da je predlog teritorialne reforme lokalne samouprave po mnenju predstavnikov občin povsem zgrešen, predvsem pa poskus manipulacije javnosti z navajanjem višine sredstev, ki naj bi se prihranila z združevanjem občin. Za to naj ne bi imeli strokovne podlage niti ustreznih izračunov.

Preddvor: racionalnejši od večjih občin

Občina Preddvor, ena od naslednic bivše občine Kranj, ima okoli 3600 prebivalcev. Če bo do ukinjanja majhnih občin res prišlo, je nekaj narobe z našo državo, pravi župan Miran Zadnikar: »Politiki, ki to zagovarjajo, očitno ne vidijo, kaj vse smo majhne občine naredile v dvajsetih letih. Prepričan sem, da delamo bolj racionalno kot večje. Ta ukrep ne bo prinesel prihranka; zakon ima ključ, koliko denarja pripada občinam, in se bo ta potem samo prenesel na večje občine. Prav nerazum­ljivo se mi zdi, kar počnejo. Prepričan sem, da predlagatelji niso naredili finančnih izračunov, gre le za njihovo hvalo. Mislim, da bi morali več pozornosti namenjati regijam, nanje prenesti upravno enoto in del pristojnosti občin.«

Jezersko: peti najmanjši

Občina Jezersko je s sedemsto občani po številu prebivalcev najmanjša na Gorenjskem in peta najmanjša v Sloveniji. »Jezersko je zelo specifična občina, zadnja v dolini, tik pred mejo in zdi se mi, da bi za podeželje med vršaci morali skrbeti sami. Najbolje bi bilo, da ostane stanje takšno, kot je, sicer pa bi bilo bolj pametno združevati uprave majhnih sosednjih občin, v našem primeru na primer s Preddvorom ali Solčavo. Ne bi pa smeli ukinjati občin kar po modelu, ampak bi morali najprej pogledati, kaj bi to pomenilo za življenje v kraju,« opozarja župan Jurij Markič. Sprašuje se tudi, kaj bi država sploh prihranila z ukinitvijo Občine Jezersko: »Imamo osemsto tisoč evrov proračuna, dve tretjini ga gre po zakonu za socialo, šolstvo …, ostane nam dobrih dvesto tisočakov, na občinski upravi pa sta dve zaposleni.«

Žirovnica: finančno samovzdržna

Občina Žirovnica, ki se je leta 1999 odcepila od Jesenic, ima blizu 4700 prebivalcev. Če bo do napovedanega ukrepa res prišlo, bi bilo po mnenju župana Leopolda Pogačarja v izogib novim krivicam poleg števila prebivalcev nujno upoštevati vsaj še, ali so občine finančno samovzdržne, kar Žirovnica je, saj od pobrane dohodnine nameni solidarnostni izravnavi za financiranje porabe ostalih občin okoli sedemsto tisoč evrov letno. »Ukinitev občin bi bila ukinitev lokalne samouprave na podeželju. S tem bi zamrl razvoj občin, ki so bile nekdaj krajevne skupnosti večjih občin v sistemu, po principu daleč od oči, daleč od srca. Predvsem pa bo treba upoštevati zakonodajo, ustavo in evropsko resolucijo o lokalni samoupravi,« je še dejal Pogačar.

Vodice: slabe izkušnje

V občini Vodice, kjer je okoli 4900 prebivalcev, ukinjanja občin ne podpirajo, saj imajo iz nekdanje občine Ljubljana Šiška zelo slabe izkušnje. »Če je to glavni ukrep, ki bo Slovenijo rešil krize, in je to glavni problem Slovenije, potem se strinjam, da država ukine kar vse občine. Ta predlog je zgrešen. Občina Vodice vse do leta 2000 ni imela kanalizacije, ustreznih vrtcev, ustrezne osnovnošolske, kulturne in športne infrastrukture, avtobusnih povezav z mestom in drugih ugodnosti, ki so jih imele primerljive občine. Sedaj se vse te zadeve spreminjajo v interesu razvoja občine in na osnovi potreb občanov. Resnično ne vem, kdo bi vse to, če bo občina Vodice ukinjena, izvedel namesto nas,« se sprašuje župan Aco Franc Šuštar in dodaja, da občine potrebujejo več denarja, saj zdaj izključno one zagotavljajo gospodarsko rast in nove projekte.

Trzin: nesmiseln predlog

»To je popolnoma nesmiseln in škodljiv predlog,« meni tudi Tone Peršak, župan občine Trzin, ki ima danes okoli 3900 prebivalcev. Nasprotuje predvsem temu, da se o tako pomembnih stvareh razmišlja tako na hitro, saj majhne občine zdaj ne vedo niti tega, ali naj sprejemajo proračun za prihod­nje leto in katerih projektov naj se lotijo. »Takšni ukrepi bi le sprli veliko krajev v Sloveniji, ki se ob morebitnem združevanju ne bi mogli dogovoriti, kje bi bili sedeži občin, in zdi se mi, da bi šlo le za dejanje iz obupa, samo da bi Evropska unija videla, da nekje varčujemo, čeprav so stvari povsem nepremišljene,« še meni Peršak in dodaja, da so, čeprav je bil Trzin gospodarsko precej razvit že znotraj občine Domžale, celovito infrastrukturo dobili šele, ko so postali samostojna občina.

Žiri: med najrazvitejšimi

»Politično reševanje gospodarstva na plečih občin ni prava pot, več pozornosti naj vlada nameni reševanju bank in odpiranju delovnih mest,« pravi žirovski župan Janez Žakelj. Kriterij števila je v njihovem primeru krivičen, saj je bilo julija letos 11 občanov manj od pet tisoč, prebivalcev s stalnim in začasnim prebivališčem pa je 5078. Občina je po razvitosti na 13. mestu v državi, pohvali se z eno najnižjih brezposelnosti. »Imamo dobro urejeno infrastrukturo, 80 odstotkov prebivalcev je priključenih na javno kanalizacijo in ima kvalitetno preskrbo s pitno vodo, 90 odstotkov javnih poti je asfaltiranih. To je naše delo; če je kaj narobe, so to katastrofalne državne ceste, ki vodijo v Žiri,« še pove župan. In tudi, da bi lahko občino priključili občini Ljubljana, saj sta primerljivo razviti. Če bo predlog obveljal, bodo v Žireh poskrbeli za pet tisoč občanov. Nataliteta raste.

Gorje: udarec razvoju

Bistvenega prihranka v združevanju občin ne vidi niti Peter Torkar, župan občine Gorje, ki ima nekaj manj kot tri tisoč prebivalcev. Bi pa to pomenilo hud udarec za razvoj teh občin, je prepričan. »Zadnji mandat pred ustanovitvijo samostojne občine sem bil v svetu krajevne skupnosti Gorje in vem, kakšen razvojni potencial so imele Gorje takrat. Ne želim kritizirati, ampak kljub temu lahko rečem, da so se Gorje začele razvijati šele po letu 2007, ko so postale samostojna občina.« V zadnjih dneh je prejel že prek sto klicev občanov, ki jih skrbi, da se bodo spet vrnili v čase, ko Gorje niso imele razvojnih priložnosti. Torkar rešitev za male občine vidi v sodelovanju z drugimimi. »Pri nas recimo zelo dobro delujeta medobčinski inšpektorat in redarstvo pa tudi skupna notranja revizijska služba.«