Gobarske idile kmalu konec?
V gozdovih je ta čas gob v izobilju, a se zna gobarska idila kaj kmalu končati, saj se že pojavljajo gobe, ki bi se sicer morale šele pozno jeseni.
Marta Novljan odsvetuje uživanje gob otrokom do 6. leta starosti in starejšim od 60 let; prvi še nimajo do konca razvitega prebavnega sistema, drugim pa že slabi. »Lani je bilo izredno veliko zastrupitev zaradi prepogostega uživanja gob v prevelikih količinah. Priporočljivo je uživanje tri- do štirikrat na teden in ne več kot deset dekagramov naenkrat.«
Kranj – »Trenutno rastejo vse gobe, tudi veliko vrst, ki bi morale že poleti, pojavljajo pa se celo tiste, ki bi morale rasti šele pozno jeseni. V soboto smo na primer na Jelovici že našli mraznice, menda rasejo tudi na Pokljuki. Prezgodnje gobe naznanjajo, da bo jesen verjetno precej hladna ali deževna, to pa pomeni tudi hiter konec gobarske sezone, sploh za nabiralce jurčkov in marel,« ugotavlja Marta Novljan iz Gobarskega društva Škofja Loka.
V teh dneh pa so gozdovi polni gob, saj so pogoji za njihovo rast, najpomembnejša sta zadostna vlažnost tal in dovolj visoke temperature, zelo dobri. Na Gorenjskem za gobarske raje veljajo Jelovica, Pokljuka, Jelendol, Jezersko …, sicer pa, pravi Novljanova, ta čas gobe rastejo čisto povsod, kjer so ugodni pogoji: »Pojavljati so se začele na približno 800 metrih nadmorske višine, kaže pa, da gre rast rahlo navzgor in navzdol. Do nižin gobe še niso prišle, na vznožju Lubnika ali Križne gore jih še ni, verjetno se bodo pojavile naslednji teden.« Če ne bo preveč dežja, kar lahko povzroči gnitje trosov, temperature pa okoli 20 stopinj Celzija, bo narava še nekaj časa razveseljevala gobarje, če se bo ohladilo, pa bo rast gob hitro končana, pričakuje sogovornica.
Novljanova pri nabiranju svetuje previdnost, saj se manj izkušenim gobarjem lahko hitro zgodi, da užitno gobo zamenjajo s strupeno. Pogosto prihaja do menjav 'cigančkov' z zelenimi mušnicami, ker imata isto rastišče in enak čas rasti, prav tako se dogajajo zamenjave orjaških dežnikov z zelenimi mušnicami. V izogib temu odsvetuje nabiranje premajhnih gob: »Prepoznavne znake lahko opazimo šele med 3 in 5 centimetri višine. Nabirajte pa le gobe, ki jih lahko z gotovostjo prepoznate.«
Po gobarskih pravilih sicer posameznik lahko nabere največ dva kilograma gob, kar pa številni ignorirajo. Gozdarska inšpekcija tako te dni izvaja poostren nadzor; v torek so bile, denimo, v gorenjskih gozdovih prisotne kar tri ekipe inšpektorjev, na rekorderja s 17 kilogrami gob pa so naleteli v Komatevri na Jezerskem. Še večjo težavo predstavljajo gobarji, ki se vozijo po gozdnih cestah, ki so sicer zaprte za promet, opozarja inšpektorica Urša Ahačič: »Pravkar me je klical lastnik gozda s Škofjeloškega, da ne more v svoj gozd. Parkirana vozila onemogočajo dostop, poleg tega pa je težko izvajati posek in spravilo lesa, ker nikoli ne veš, od kje bo prišel gobar.«