Turisti lahko spijo tudi na senu
Petsto let staro Šenkovo domačijo na Jezerskem danes oživlja in ji daje vse večji turistični poudarek Polona Virnik Karničar skupaj z možem Drejcem.
Tu sem rojena in tako povezana z zgodbo Šenkove domačije, pove Polona Virnik Karničar, ki je kmetijo pred tremi leti podedovala od babice in jo želi postaviti na noge tudi v turističnem smislu. Etnografsko zanimive stavbe na posesti, živali na kmetiji, prelepa gorska narava in z njo povezana doživetja kar vabijo, da jih obiščejo turisti od vsepovsod.
Mlada dedinja dodobra pozna zgodovino domačije, od koder je leta 1775, ko se je priženil na Makekovo kmetijo, Luka Šenk odnesel tudi priimek. Šenkovo domačijo je nato kupil neki Novak. Leta 1885 je kmetijo kupila Alojzija Virnik, Polonina praprababica. Njen sin se je poročil z Apolonijo Šenk z Makekove kmetije, njun sin Ludvik pa je podedoval kmetijo in tako se je rodbinska zgodba zaokrožila.
Po kakem desetletju, ko kmetija ni delovala, so se v hleve spet vrnile živali, Polona je pustila službo in ostala doma, kjer se s svojo družino trudi za razvoj domačije. Turizem se je na Šenkovi domačiji začel s planinskimi tabori, ki jih gostijo že tretje leto. »Prvi tabor planinskega društva iz Litije je bil na našem dvorišču. Računala sem, da bi uredili kamp od Planšarskem jezeru, vendar zaradi omejitev glede poplavne varnosti to ni uspelo,« pripoveduje sogovornica. Sedaj kamp na območju domačije že lepo deluje, poleti je ob jesenovem drevoredu postavljena vrsta šotorov, turisti prihajajo z avtodomi, prenočišče jim ponudijo tudi na seniku. »Lani smo uredili sanitarije v starem »volovjeku«. Na zunaj smo ohranili vse po starem, znotraj pa je poleg stranišč in tušev tudi kotlovnica, kjer z lesnimi sekanci ogrevamo vse objekte na kmetiji. Sicer pa vse posege izvajamo v soglasju z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Na kmetiji je kar osem streh: glavna hiša, preužitkarska hiša (staro smo podrli, zgradili novo in vanjo vgradili strop iz leta 1669), drvarnica z recepcijo na vrhu, hlev ovčjak, volovjek, veliki pod (senik), kjer imamo tudi jahalnico s konji, lopa (po jezersko guta) in naša stanovanjska hiša, stara trideset let.«
Zamisel o ureditvi kmetije, na kateri bi živela tudi turistična dejavnost, je stara poldrugo desetletje, uresničujejo pa jo, odkar so za to zagotovljene vse danosti. »Leta 2006 smo od ministrstva za kulturo dobili soglasje za obnavljanje objektov, in sicer potem, ko so bili narejeni arhitekturni posnetki vseh stavb. Nato smo dobili načrte za turistično nastanitev. Čakali smo na razpis s področja razvoja podeželja in po osmih mesecih dobili odobrena evropska sredstva. Tako smo začeli podirati stare stavbe in začeli z gradnjo novih. Že za letos smo upali, da bo lahko sezona polno zaživela, a se je gradnja zamaknila in vse še ni dokončno nared,« pripoveduje Polona.
Pod šotori so letos gostili štiri skupine planinskih taborov, zadnji teden tudi mednarodni planinski tabor, prihaja pa tudi precej individualnih turistov. Kdor želi, lahko prespi tudi na seniku: prav na dišečem senu ali pa na skupnih ležiščih. Prihajajo tudi gostje iz tujine: skupina Slovakov že tretje leto zvesto letuje pri njih, zanimivi so tudi Nizozemci, ki potujejo s kolesi.
»Osredotočeni smo na družine z otroki, saj kmetija s številnimi živalmi privablja zlasti te. Tudi poletni tabor za otroke, ki jim prikažemo delo na kmetiji, omogočimo jahanje, od nas pa hodijo na planinske pohode, je ena od priložnosti. V prihodnje pa bi ponudili še več različnih programov. Lani smo denimo gostili pravljični vikend, letos nam slednji ni uspel. Radi bi, da ob poletni zaživi tudi zimska sezona. Županova ekipa se zelo trudi, da bi Jezersko kaj ponudilo tudi zimskim obiskovalcem: že sedaj zasnežujejo tekaške proge, v kraj pa bi sodilo tudi manjše smučišče.«
V prihodnje želijo na Šenkovi domačiji urediti še okrepčevalnico, v stari hiši pa pravo domačo kuhinjo z jezersko kulinariko. Uredili bi tudi več sob in konferenčno dvorano. Žal jim za petsto let staro hišo, zaščiteno kot kulturni spomenik, doslej ni uspelo dobiti še nič denarja z državnih razpisov. Polona je tudi predsednica domačega turističnega društva in je prepričana, da je Jezersko dovolj veliko za več takšnih ponudnikov turističnih storitev, kot je sama. Že sedaj društvo povezuje različne turistične ponudnike, organiziran je turistično-informativni center, organizirajo jezersko tržnico in nekatere prireditve, izobrazili so že več turističnih vodnikov, v prihodnje pa bi radi izdali tudi knjižico o Jezerskem in raziskali lokalno zgodovino. Sogovornica pripomni, da na Jezerskem ni bilo še nobenih arheoloških izkopavanj (z zavodom za varstvo kulturne dediščine se dogovarja, da bi raziskali temelje njihove domačije), tudi izvor ledeniške doline in obstoj nekdanjega jezera ni dovolj pojasnjen.