Letos nekoliko manj nesreč

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Kronika / torek, 3. september 2013 / 09:09

S predsednikom komisije za informiranje in analize Gorske reševalne zveze Slovenije Janijem Beletom smo spregovorili o letošnjem vrhuncu planinske sezone in o nesrečah, ki jih je bilo nekoliko manj.

Jesenice – »Letos smo zabeležili že okoli tristo intervencij, kar je nekoliko manj kot lani. V nesrečah je življenje izgubilo 23 oseb, od tega 13 gornikov, med njimi štirje v plazovih ob koncu zimske sezone,« pravi Jani Bele. Med mrtvimi je bilo tudi nekaj padalcev in udeleženih pri delovnih nesrečah, pri katerih so posredovali člani gorske reševalne službe. Med najpogostejšimi vzroki nesreč po informacijah gorskih reševalcev ostajajo zdrsi, pogosto zaradi slabe obutve. Pogostejši so pri sestopih, saj planinci ne ohranijo dovolj energije oziroma jo porabijo pri vzponu, po Beletovih besedah pa je sestop fizično bistveno bolj naporen.

Letos gorski reševalci opažajo veliko povečanje števila alpinističnih nesreč, ki nimajo skupnega vzroka, saj so plezalci običajno zelo dobro opremljeni in pripravljeni. Zelo veliko je bilo tudi iskanj pogrešanih oseb v visokogorju. Jani Bele pojasnjuje: »Planince zavedejo lov­ske steze in živalske poti. Čeprav v dogledni razdalji ne vidijo nobene markacije, nadaljujejo pot, namesto da bi se vrnili do markirane planinske poti. Zadnji takšen primer so bili tuji skavti v Posočju.« Reševalci so letos zabeležili tudi precejšnje število srčnih zastojev oziroma infarktov, ki pa kljub nedostopnosti visokogorja zaradi hitre pomoči reševalcev niso bili vedno usodni.

Pred začetkom jesenske sezone gorski reševalci ocenjujejo, da se varnostne razmere v gorah izboljšujejo in da so opozorila glede opreme le zalegla: »Jeseni sicer v gore zahajajo bolj izkušeni planinci, vendar se je na splošno opremljenost izboljšala. Včasih na Triglavu nisi videl planinca s čelado in samovarovalnim kompletom, danes jih skoraj ne vidiš brez,« pravi Bele in dodaja, da izjem kljub temu ne primanjkuje: »Še vedno izstopajo posamezniki, na primer tisti, ki po gorah hodijo bosi, kar včasih niti ni tako slabo, saj bosa noga omogoča dober oprijem.«

Alkohola kot vzroka nesreč v gorah ne zaznavajo, izboljšuje se tudi fizična pripravljenost planincev, po Beletovih informacijah pa se v zadnjem desetletju pozna spremenjen način hoje v hribe: »Včasih si se odpravil na Grintovec in prvi dan prespal na Kokrškem sedlu, danes je cilj gor in dol v enem dnevu.«

Število nesreč v gorah se je v zadnjih letih sicer stalno povečevalo, za kar je po ocenah reševalcev krivo veliko povečanje obiska v gorah, kjer ni več mrtve sezone. Tako kot prej nesreče v gorah v zadnjem času reševalce po vsej Sloveniji zaposlujejo padalske nesreče, ki so bile prej omejene bolj na Posočje.

Gorski reševalci ob tem opozarjajo obiskovalce gora, da se dnevi krajšajo, planinska društva bodo pričela zapirati koče, čemur se je treba prilagoditi. Po severnih straneh se lahko pojavlja tudi že zmrzal in posledično se povečuje nevarnost zdrsa. Pred zimo opozarjajo tudi na uporabo derez. »Kar groza me je, ko vidim planince s tistimi mestnimi derezami z verižicami. Z opremo se poveča pogum, in če je oprema napačna, tudi možnost za nesrečo,« je zgrožen Bele. Pravilnim derezam in njihovi uporabi, saj se praviloma uporabljajo v kombinaciji s cepinom, bodo gorski reševalci v prihodnjih letih posvetili več pozornosti.

Zaključuje se tudi obdobje poletnih helikopterskih dežurstev, ki bo znova omejeno na konce tedna. Dogovori za vzpostavitev redne helikopterske dežurne službe v sodelovanju s helikoptersko enoto nujne medicinske pomoči pa še potekajo. Po Beletovih informacijah je težava predvsem v sredstvih: »V ekipi na helikopterju je prostovoljec samo gorski reševalec, reševalcev letalcev je okoli štirideset, kar pomeni, da bi moral vsak dežurati vsaj štiridesetkrat, kar pa zaradi služb ni mogoče.«