
Tatu – odločitev za vse življenje
Tetoviranje je zadnja leta v razmahu. Odločitev za tetovažo pa mora biti dobro premišljena, saj jo sprejmemo za celo življenje, opozarja tetover Mato Kapler. Odstranjevanje tetovaž je namreč vse prej kot enostavno.
Če so včasih tetovaže povezovali predvsem z mornarji in motoristi, je danes povsem drugače. Tistih, ki se odločajo za tovrstno dekoracijo telesa, je čedalje več, kar je še posebej opazno poleti, ko so naša telesa bolj razgaljena. »Stranke prihajajo iz vseh vrst poklicev, so zelo različnih starosti, celo nekateri starejši, ki imajo načeloma največ predsodkov v zvezi s tatuji, se opogumijo zanje. Tetoviral sem na primer 65-letnika, ki se je ob upokojitvi odločil za motiv feniksa kot simbola ponovnega rojstva,« razkrije Kranjčan Mato Kapler, ki se s tetoviranjem ukvarja slabo desetletje in pol.
Med našim obiskom je tetoviral Žana Rebernika, 24-letnega absolventa pedagoške fakultete. Na spodnjem delu noge si je omislil tatu z motivom leva in Boba Marleyja, ki gledata na savano. »Marleyja že dolgo poslušam, lev mi predstavlja moč in svobodo, v Afriki pa je bil začetek vsega,« je pojasnil razloge za motiv. Tatu si je želel že vrsto let, a je, pravi, čakal na pravi trenutek, motiv in tetoverja: »Pomislekov nimam, saj je odločitev v tem času dozorela.«
Poti nazaj ni
»Če imaš pomisleke, nima smisla, da se sploh tetoviraš. To je odločitev za celo življenje, tatu postane del tebe, poti nazaj ni,« opozarja Kapler. Pri svojem delu se neredko srečuje s tistimi, ki odločitve za tatu niso dovolj pretehtali. Nekateri se izbranih motivov z leti naveličajo in jih želijo spremeniti, marsikdaj pa na njegova vrata potrkajo tudi mladi, ki si želijo takšne tetovaže kot njihovi idoli, zaradi katerih je tetoviranje v zadnjih letih postalo že nekakšna modna muha. »Rihannine zvezdice, napisi priljubljenih glasbenih skupin … Tu gre pogosto za najstniško razmišljanje oz. mlade, ki se še iščejo. Prav zato mladoletnih ne tetoviram, čeprav bi po zakonu lahko vsakega nad 15 leti, mlajše pa z dovoljenjem staršev. Za tetovažo moraš biti dovolj zrel. Z vsako stranko se pogovorim, ali si res želijo določenega motiva, nato pa skupaj iščemo možnosti za dodelavo ideje. Bistveno je, da ima motiv pomen. Tudi sam imam precej tetovaž, nanje gledam kot na dnevnik, vsaka me spomni na določeno obdobje in zakaj sem si jo dal. Zame je telo kot nekakšen album,« pove Kapler. Čeprav poudarja, da tetovaže niso moda, pa vseeno opaža določene trende. Včasih so bile zelo popularne kitajske črke, ženske so se pogosto tetovirale na spodnjem delu hrbta, v zadnjem času pa si jih precej omisli tetovažo raznih misli, imen otrok in drugih napisov.
Tatu je težko odstraniti
Pri tetoviranju barvo z iglo vnašamo v drugo plast kože – dermis. »Če boli? Ja in ne, odvisno od predela. Najbolj me je bolelo na Ahilovi tetivi in zadaj na mišici, na zunanji strani noge pa skoraj nič,« pove Žan, ki ga je Kapler tetoviral v treh seansah, skupaj okoli 20 ur. Nekateri bolečino občutijo bolj, drugi manj, tako kot pri odvzemu krvi, ugotavlja tetover in dodaja, da je najpomembnejše, da se med posegom sprostiš in umiriš. Koža za obnovo potrebuje približno mesec dni, seveda pa so možni tudi zapleti. »To ni risanje po koži, vseeno gre za nekakšno poškodbo. Do zapletov najpogosteje pride zaradi pomanjkljive higiene strank, ki z neumitimi rokami na tatu prenašajo bakterije,« je pojasnil.
Kot rečeno, pa je treba odločitev za tetovažo dobro premisliti, odstranitev je namreč vse prej kot preprosta. »To je še vedno občutljivo področje, saj pacientu kljub ceni in večkratnim postopkom ne moremo jamčiti rezultata, zato je bolje imeti to dejstvo v glavi, ko se odločamo za tatu,« pove plastični kirurg Marjan Fabjan. Klasičen način odstranjevanja je kirurška odstranitev, ki pa pušča vidne brazgotine, poleg tega je pri večjih tatujih potrebnih več posegov. »Novejše metode so laserski posegi, kjer pa na žalost potrebujemo za vsako barvo drug tip laserja, kar zahteva zelo drago opremo, ki je za naš trg predraga, saj z laserji v bistvu posvetlimo tatu, ki je tako manj viden, a ni popolnoma odstranjen, kar je tudi odvisno od njegove globine oz. načina izdelave,« je še pojasnil.