Zbornica zahteva pravičnejša razmerja

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 30. avgust 2013 / 12:38

Kmetijsko gozdarska zbornica zahteva glede določitve katastrskega dohodka pravičnejša razmerja med posameznimi pridelovalnimi usmeritvami in med statističnimi regijami.

Kranj – Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je na ministrstvo za kmetijstvo in okolje poslala pripombe na uredbo o določitvi lestvic katas­trskega dohodka (KD) in pavšalne ocene dohodka na panj za leto 2014 ter na uredbo o določitvi kalkulacij za ugotav­ljanje katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj s prilogami. V zbornici ugotavljajo, da minis­trstvo pri pripravi uredb ni upoštevalo strokovno argumentiranih pripomb, ki so jih dali kmetijski svetovalci, še posebej pa jih motijo velika nesorazmerja. Tako zadnji objavljeni izračuni kažejo na veliko znižanje katas­trskega dohodka na globalni ravni – najbolj za njive, travinje in hmeljišča, hkrati pa zvišanje za sadovnjake in gozd. Poleg tega izračuni kažejo tudi na velika nesorazmerja med rabami zemljišč. Njive imajo kar v devetih od dvanajstih statističnih regij negativen KD, KD travinja je v povprečju višji od KD njiv, gozd pa v vseh statističnih regijah izkazuje pozitiven prihodek. »S tem se je breme pavšalno pripisanega dohodka prevalilo na lastnike gozdov in na sadjarje, v okviru živinoreje pa na regije, kjer prevladuje govedoreja,« ugotavljajo v zbornici in opozarjajo tudi na velika nesorazmerja v višini KD med statističnimi regijami. Izstopajo koroška, gorenjska in obalno kraška regija – v prvih dveh je KD njiv pozitiven na račun govedoreje, v tretji zaradi vrtnin.

V zbornici tudi ugotavljajo, da so statistični podatki o cenah in predvsem o pridelkih po statističnih regijah ponekod povsem neuporabni za izračunavanje KD, zato predlagajo preverjenje teh podatkov oz. uporabo drugih primernejših virov podatkov. Model za izračun KD se jim zdi nedodelan, saj je nerazum­ljivo, da se izračun KD na globalni ravni tako radikalno spreminja. Po prvi različici je znašal 61 milijonov evrov, po drugi 311 in po tretji (neuradni) minus 60 milijonov evrov. »Tako skokovite spremembe, ki so neresne in nedopustne, kažejo na to, da je izračun KD preveč odvisen od razpoložljivih podatkov in od trenutnih ekonomskih razmer v posamezni proizvodni usmeritvi in da bi bilo treba večji poudarek dati zemljišču kot potencialu za pridelavo,« pravijo v zbornici in poudarjajo, da bi pri tem morala biti odločilna boniteta zemljišča.