Veliki Slovenec iz Trsta

Stoletnik Boris Pahor je ob jubileju nastopil v ljubljanski operi in vsem Slovencem natrosil nekaj krepkih resnic: o solidarnosti in tudi o tem, da zgodovino prepustimo zgodovinarjem.

Razmišljanje stoletnika

Sto let je dolga doba. Za posameznika, ki je in še ustvarja in pripoveduje svojo zgodbo, razlaga resnico in daje priporočila za sedanjost in prihodnost, je tudi velika zgodba. Še posebej, če ti je ime Boris Pahor in si pronicljiv, kot je lahko on sam.

Ljubljanska opera je bila ob Pahoriani, prireditvi, namenjena njemu in vsem Slovencem, polna in je slavljenca pričakala z dolgim aplavzom. Na njegovo željo so z njim spregovorili mladi, dijaki iz Celovca, Trsta in Ljubljane. Spregovoril je o vprašanju manjšin in pomenu jezika, o izkušnji taborišča in fašizma. Njegovo mladost je zaznamoval pohod fašizma, z njim požig tržaškega Narodnega doma in predvsem izguba materinega jezika. Pred tem je bil Trst srečno mesto, danes je le veliko mesto.

Pahor je ob tej priložnosti prejel nagrado državljan Evrope, ki so jo skupaj predlagali vsi slovenski poslanci v Evropskem parlamentu. Dobil jo je za prizadevanje za vzajemno razumevanje in tesnejše povezovanje narodov EU, izročila mu jo je Mojca Kleva Kekuš. Ob prevzemu nagrade je dejal, da enotnost poslancev v Bruslju kaže na njihovo solidarnost: »Današnja slovenska družba pa ni solidarna, je razdeljena. Evropski poslanci bi bili lahko zgled o pogovorih o tem, kaj je bilo v preteklosti greh na eni in drugi strani slovenske zgodovine.« Morali bi spisati sklep, zakon, kjer bi vsi prejeli zadoščenje, zgodovino pa prepustiti zgodovinarjem.

Slavljencu sta voščila kulturni minister Uroš Grilc in predsednik države Borut Pahor. Boris Pahor si je ob koncu vzel 'še minuto'. Spomnil je na grozote italijanskih koncentracijskih taborišč, kot sta Gonars in Rab, in pozval, da bi vsaj enega od sedmih uredili v opomin na fašizem.

Razdeljena Slovenija

V Rovtah pri Logatcu so minulo nedeljo ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritativnih režimov zaznamovali 70-letnico domobranstva in 20. obletnico postavitve farne plošče. Slovenija je bila tako pred kot po tej nedelji razdeljena. Predsednik SDS Janez Janša je med drugim dejal, da so državljansko vojno med drugo svetovno vojno povzročili komunisti, komunizem in nacionalsocializem pa označil za dve veliki zli 20. stoletja in ob tem dejal: »Eno zlo s tem, ko se je spopadalo z drugim, ni prenehalo biti zlo niti ni zaradi tega postalo dobro.«

Povedal je, da so slovenski komunisti šele po dveh letih dvojne kolaboracije postali Hitlerjevi nasprotniki ter da so načrtno povzročili državljanko vojno le zato, da bi lahko prevzeli oblast, ki je sicer na svobodnih volitvah nikoli ne bi dobili.

Na Židovniku, nedaleč od Rovt, so predstavniki Odbora za pravično in solidarno družbo in drugi ob spomeniku padlim v NOB pripravili srečanje z naslovom Kolaboracija je zločin! Zgodovinar dr. Jože Pirjevec je dejal, da ni mogoče trditi, da so bili domobranci branitelji domovine, bili pa so branitelji tretjega rajha, in če bi nacizem zmagal, slovenskega naroda ne bi bilo več.

Odzval se je tudi evropski poslanec Jelko Kacin. Pravi, da je govor Janeza Janše najbolj pritlehno politično piromanstvo: »Zakuri in še podpihuje, da bi laže pozival h gašenju, pomoči in spravi. Glavni govorec se je v svojem političnem življenju levil že velikokrat, iz zagnanega komunističnega politkomisarja v mladosti je prepotoval dolgo pot do današnjega preračunljivega ekstremnega in militantnega desničarja, predvsem pa zdraharja in populista.«

Vseslovenska ljudska vstaja (VLV) je ob tem dogodku sporočila, da politična elita veliko energije usmerja v dogodke izpred več desetletij, kar je na meji norosti: »Ideološke delitve nas ne zanimajo. Ne ukvarjamo se z rdečo zvezdo niti z domobranstvom ali partizanstvom. To je pot nadaljnje delitve.«

Zedinjena Slovenija

V ponedeljek je bil za predsednika uprave Luke Koper imenovan Gašpar Gašpar Mišič. Devet nadzornikov je bilo neenotnih, predstavniki zaposlenih in lokalne skupnosti ter predsednik Dino Klobas pa so ga le potrdili za šefa pristanišča. Nič hujšega, če ne bi bil še pred tednom državni sekretar v vladi Alenke Bratušek, še prej poslanec PS in povsem brez izkušenj pri vodenju velikih poslovnih sistemov.

Slovenci v času, ko je treba vse bolj stiskati zobe, gledamo pod prste veljakom. Če je bilo politično kadrovanje pred leti še sprejemljivo, danes ni več. Takšno kadrovanje je skoraj potopilo primorsko gospodarstvo. Rezultat tega imenovanja pa je zedinjena Slovenija, enotna misel, da je bilo imenovanje nedopustno.

V Gospodarski zbornici Slovenije, ki jo vodi Samo Hribar Milič, pravijo, da je državno premoženje vredno več kot deset milijard evrov, njegovo upravljanje in s tem donosnost pa skromna. »Država je slaba lastnica, nima pravih ciljev upravljanja, korporativno upravljanje je z zadnjimi dogodki v Luki Koper doseglo novo dno,« pojasnjujejo v odzivu.

»Takšno kadrovanje kaže, da imamo še opravka s politično-tajkunskimi-bančnimi bandami, ki se med seboj trgajo za plen, ki je še ostal v Sloveniji,« pravijo v VLV, ki za četrtek, 5. septembra, ob 17. uri napoveduje protest pred vlado in parlamentom.

In Slovenska odškodninska družba, ki ima v lasti večino Luke Koper? Direktor Tomaž Kuntarič se je najprej le čudil neposlušnosti njihovih nadzornikov, predstavnikov kapitala, nato pa so se v Sodu le odločili za sklic izredne skupščine z morebitno menjavo nadzornikov, temu bi lahko sledila menjava predsednika uprave.