Šopek za Marijo

Veliki šmaren je kakopak velik praznik. Marijin največji. In njega dni so ob vnebovzetju Rože skrivnostne blagoslavljali zelišča in rože, spletene v vence ali šopke, ki so jih ljudje prinašali v cerkev. Te šopke so potem hranili doma, da so jih branili pred hudo uro in vsakršno nesrečo. Pomen obredja ima poganske korenine, kristjani pa so ga povezali z dejstvom, da naj bi v Marijinem grobu našli le cvetje, njenega trupla pa ne.

Pred dnevi mi je v roke po dolgem času spet prišla knjiga Franceta Kotnika Blagoslov zelišč na kres in čar kresnic. Več kot sedemdeset let stara knjiga govori tudi o blagoslovu in silnih močeh zelišč, nabranih med obema šmarnoma: »Bog je dal rastlinam zdravilno moč, in če jih poznaš, ti lahko mnogo koristijo, pa tudi strupene lahko uporabljaš sebi v prid, če znaš z njimi prav ravnati. To je splošno mnenje ne samo našega naroda, ampak skoraj vseh narodov. Posebno moč pa imajo rastline o kresu ali pa med gospojnicama.« Izkoristimo torej čas med veliko in malo gospodnico in naberimo čarnih in zdravilnih moči polnih zelišč. Katere rožice pa sploh sodijo v Marijin poletni šopek?

Skrivnostni blagoslov zelišč

V zgoraj omenjeni knjigi beremo: »Navadno Cerkev blagoslavlja razna zelišča na Veliko Gospojnico. Ta obred je v katoliški Cerkvi zelo star. Že v 10. stoletju imamo zanj posebne blagoslove, ki naj bi z dvema molitvama napravili zelišča koristna za zdrave in bolne, za ljudi in živino. Šopek rastlin, ki so ga prinašali blagoslavljat, je bil različno sestavljen. Splošno so mu pridevali kvečjemu žitno klasje in mogoče tudi vratič. Marija naj bi še posebej izprosila blagoslov. Blagoslov­ljena zelišča shranjujejo v hiši kot sredstvo zoper ogenj in strelo, zatikajo jih v njive in hleve, mešajo jih med krmo in žito za seme, polagajo jih tudi zakoncem in otrokom v postelje … V ljubljanski škofiji ta blagoslov ni običajen. Nemara pa je bil v starih časih tudi med običajnimi cerkvenimi obredi. Bržkone je blagoslov na praznik Vnebovzetja Blažene Device Marije tudi v zvezi z Marijo, ki je »roža na polju in lilija dolin«, ki je »roža duhovna«. Legenda pripoveduje, da so našli apostoli v Marijinem grobu, ko so ga odprli, rože, ne pa Marijinega trupla … Ljudstvo pravi, da so medgospojnične zeli, nabrane med Veliko in Malo Gospojnico, ki se posušijo za zimo, najboljše, ker so tedaj blagoslovljene. Te so: jagodičevje (peresa gozdnih jagod), šentjanževo zelje, gorni rožmarin, modri encijan, gorna rabarbara, žavbelj, pelin, ajbiš, škrocut, črne češnje, črnice (borovnice), kamilice, meta, smolje (brinje), dobra misel, jetičnik, melisa, luštrek, krabuljica, volčji koren, encijan, kolmež, arnika, bezgovo lis­tje, levrat, črno upanje, lapuh (belo upanje), habad …«

Zeliščni šopek Marijinega vnebovzetja

Običaj blagoslavljanja zeliščnih šopkov je bil posebej močno zakoreninjen na nemških in poljskih tleh. Od običajev in tradicije kraja je bilo odvisno, koliko zelišč je štel Marijin šopek. Ponekod zgolj 7, 9, 12 ali 15, drugod tudi 33 ali celo 99 različnih zelišč. V sredini je bil navadno mogočni lučnik, obkrožali pa so ga še rožmarin, roženkravt, arnika, rman, kamilice, šentjanževka, plahtica, pelin, majaron, ognjič, žajbelj, tavžentroža … Blagoslovljen šopek so hranili v bog­kovem kotu pod križem in ga uporabljali do nasled­njega leta kot zalogo zelišč za zdravljenje ljudi in živine. Zdravilna zelišča, nabrana okrog največjega Marijinega praznika, so imela tudi temu primerne zdravilne moči.

Lepa si, lepa si, roža Marija

Najbolj prelestna roža, posvečena Mariji, je kakopak vrtnica roža oz. vrtnica. Ta dehteča kraljica cvetlic je več kot primeren naziv za Marijo. Roža cvete v različnih barvah: v beli, škrlatno rdeči, roza in zlato rumeni. Vedno razširja prijeten vonj. Marija kot Roža skrivnos­tna cvete v različnih krepostih: bela je v svoji brezmadežni čistosti in deviškosti, rdeča v svoji neizmerni ljubezni do Boga in do bližnjega, zlato rumena se nam razodeva po svojem vnebovzetju v poveličanju. Roža ima rada samotne kraje, na primer na obronku gozda; tam cvete neznana. Kadar jo vrtnar presadi, se hitro prilagodi novim razmeram in razveseljuje človeka. Nazareška Roža skrivnostna je cvetela, ponižna in neznana, v tihi nazareški hiši, dokler je nebeški Vrtnar ni presadil v vrt Cerkve, ko je postala božja mati in mati Cerkve.

Druge Marijine rožice

Poleg vrtnice so Mariji posvečene tudi druge »prezale« rožice, kot so gladiole, perunika oz. iris, lilije, vijolice, nagelj, ognjič, marjetica, bršljan in mnoga zelišča, denimo plahtica, materina dušica, rman, kamilice, šentjanževka, arnika, rožmarin ...