V najlepše parke

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / petek, 9. avgust 2013 / 11:00

Če vas pot še ta mesec zanese v katerega od velikih mest in vam bo vroče, poiščite zavetje v enem od mestnih parkov. V njih je nekoliko hladneje in spominjajo na naravo. Mi pa se vprašajmo, kateri so najlepši mestni parki na svetu?

Kateri je najlepši

V nemški reviji Focus (konkurira bolj znani reviji Der Spiegel) so izbrali deset najlepših mestnih parkov na svetu. Po njihovem so najlepši trije tile: Centralni park v New Yorku, Hyde Park v Londonu in Angleški vrt v Münchnu. Sledijo jim: Villa Borghese v Rimu, Park Güell v Barceloni, Prater na Dunaju, Jardin du Luxembourg v Parizu, Golden Gate Park v San Franciscu, Stanley Park v Vancouvru in kot deseti Margaretin otok v Budimpešti. Centralni park je res centralni – je sredi Manhattna, ki je osrednje okrožje New Yorka. Odprli so ga leta 1857 in velja za najbolj obiskani mestni park v ZDA, na leto se po njem sprehodi več kot 37 milijonov obiskovalcev. Vse naokoli ga obdajajo visoke zgradbe, a to ne moti, saj po površini meri skoraj 340 hektarjev. Obžalujem, da ga še nisem mogel obiskati, v nekaterih od izbranih parkov pa sem bil. V münchenskem Englischer Gartnu in londonskem Hyde Parku le po enkrat, v pariškem Luksemburškem vrtu in dunajskem Pratru pa velikokrat. Parke in manjše vrtove navadno delimo na dva tipa – angleške in francoske. Angleški je urejen, a zgleda, kot da bi bil neurejen, naraven, kot da bi bil tak že od nekdaj. Francoski je klasicističen, urejen geometrijsko, poti so največkrat ravne, drevesa stojijo v vrstah in lepo ostrižena … Najbolj mi je bilo dano spoznati pariške parke. Njih klasika je kraljevski Versailles, prototip francoskega parka, klasično so urejeni tudi zgoraj izbrani Jardin du Luxembourg, Jardin des Invalides, Jardin de Tuileries (park gradu Louvre), pa Jardin des Plantes, pariški botanični vrt; v južnem predmestju je tega tipa veliki Parc de Sceaux. Je pa tudi v Parizu nekaj res lepih angleških parkov. Pogosto sem zahajal v Parc Montsouris, saj sem dve leti stanoval prav ob njem, nekajkrat sem obiskal tudi Parc Monceau in Parc des Buttes Chaumont v severnem delu mesta. Velikanska sta parka Bois de Boulogne na zahodu in Bois de Vincennes na vzhodu; to sta nekdanja gozdova, včasih sta bila zunaj mesta, zdaj sta v njem … Dovolj naštevanja. Bolje je katerega od parkov obiskati in se v njem tudi dlje časa zadržati. Po parku se lahko sprehajaš, na klopci v miru kaj prebereš, poješ in popiješ, ležeš v travo, sam ali v družbi … Poleti še posebej.

Berlusconi končno obsojen!

»V zameno za predano služenje, ko sem več kot 20 let deloval v prid svoji državi, sem bil nagrajen z obtožbami in celo s sodbo, ki nima nikakršne povezave z resničnim življenjem.« Tako se je Silvio Berlusconi odzval na sodbo, ki jo je v zadevi Mediaset izreklo italijansko vrhovno sodišče in tako potrdilo sodbe nižjih sodišč, ki so ga obsodila na štiri leta zapora. Dejansko mu v zapor sploh ne bo treba. Kazen se mu po nekem zakonu avtomatično zniža na eno leto, pa še to bo lahko prestajal v hišnem priporu ali z družbeno koristnim delom. V tej silni dilemi se mora odločiti sam in sodišču do oktobra sporočiti, kaj je izbral. Štirje procesi proti Berlusconiju na sodiščih še tečejo, med njimi tudi tisti v zvezi z mladoletno prostitutko Ruby. Kakorkoli že: bistvo je v tem, da je Berlusconi pravnomočno obsojen. S tem je Italija dokazala, da je kljub vsemu pravna država in da tudi takšnim mogotcem, kakršen je Silvio, ni dovoljeno prav vse, kar si v svoji pokvarjenosti na kupih denarja lahko omislijo.

60 let premirja v Koreji

Minilo je že 60 let od 27. julija 1953, ko so podpisali premirje v triletni korejski vojni. Za boljše razumevanje sedanjega položaja na korejskem polotoku je treba vedeti, da so takrat podpisali le premirje, pravega miru še ne. Državi sta tako v bistvu še vedno v latentnem vojnem stanju. Vojna je bila strašna (1,2 milijona mrtvih), iz obdobja, ki je sledilo, pa je očitna predvsem razlika, ki je nastala v korejskem narodu v šestih desetletjih živ­ljenja v različnih družbenih ureditvah. Severni del naroda živi v totalitarnem komunizmu, v najhujši še obstoječi obliki tega režima. Ta drži narod v permanentnem stanju priprave na vojno in si ga tako podreja, vse drugo je drugotnega pomena, ljudstvo ni le revno, je tudi lačno. Južni del naroda živi v kapitalizmu,vse moči je usmeril v proizvodnjo in postal svetovna industrijska velesila. Da to dejansko je, povedo že imena globalnih blagovnih znamk, ki jih je ustvaril (Daewoo – ladjedelništvo, Hyundai, KIA, Samsung). Korejska izkušnja priča, da je trdi kapitalizem kljub vsemu boljši od trdega komunizma. Je to zdaj sploh še isti narod ali pa sta ob 38. vzporedniku nastali dve različni naciji?