O dveh kraljevinah
V Londonu so po tednih nestrpnega pričakovanja v navzočnosti obeh staršev »povili« prestolonaslednika in verjetnega kralja Velike Britanije, ki je tretji v vrsti za prestol. Na dečka so ponosni vsi, starša, kraljeva družina in številni sorodniki po materini strani, London, državljani, celo vladi je rojstvo prišlo še kako prav. V trenutku, ko Cameron tako zelo potrebuje prijazne, pozitivne, spodbudne vesti, da bi nekako obvladal trmaste, snobovske in destruktivne konservativce, ki ga stiskajo, ko hočejo za vsako ceno referendum, da bi odločili ostati ali oditi iz EU, je veseli dogodek odtegnil pozornost od skrbi in problemov. Rojstvo malega princa je raznežilo širšo EU, našo širšo, s krizo obremenjeno celino, imperij – Commonwealth, in marsikaterega smrtnika po svetu. Prav neverjetno je, kako en sam kraljevski porod omehča, razneži, zbliža in v trenutku počloveči in poveže milijone in milijarde ljudi. Ob tem pa jih še usmeri v prihodnost.
Te dni sem obiskal nekaj norveških mest, od večjih do najbolj prometno oddaljenih vasi s komaj 150 prebivalci. Tudi Lofote, otočje, ki oživi v času ribolovne sezone in poleti zaradi prihoda turistov, sem videl. Dve leti je minilo od morilskega pohoda, ko je storilec na otoku Utoya pred Oslom preračunljivo pokončal 69 mladih ljudi. Napad je skupaj terjal 77 žrtev.
Čeprav je Norveška bogata država, z neizmernimi zalogami plina in nafte, ima najdražje gorivo v Evropi. Ljudje se zaradi tega ne pritožujejo, živijo skromno, asketsko. Vedo, da je treba zaslužke vlagati v prihodnost, v naložbe, v zavarovanje za primere, ko se lahko blaginja čez noč spremeni v najhujše preizkuse za preživetje skupnosti. Potomci Vikingov se stoletja zavedajo krutosti narave, podnebja, morja, človeške majhnosti in minljivosti. Zato so med seboj tako zelo povezani in solidarni. V prestolnici je priseljencev 25 odstotkov, v Bergnu, ki je drugo mesto po velikosti, pa 10 odstotkov. Družba se spreminja, hitro se razvija na bolje. Dobro jim gre. Priseljenska politika vlade je bila izgovor storilca za okrutno kaznovanje podmladka vladajoče stranke. Brezumni pokol pa ni prestrašil ne vlade, ne stranke, ne mladih, ne javnosti in ne družbe. Ne dovolijo, da bi jim kdorkoli onemogočal prihodnost, o kateri so dosegli široko družbeno soglasje. Na 21 let zaporne kazni je bil obsojen storilec, ki mu hote ne omenjam imena. Najbolj ga kaznujejo z ignoriranjem njegovih ciljev, ko živijo po svoje in zase. Tudi v Sloveniji s pomočjo norveškega sklada pomagajo marsikateri občini razvijati pomembne programe in nacionalno kulturno dediščino.
Premier Stoltenberg je v ponedeljek pozval Norvežane k enotnosti in zvestobi temeljnim vrednotam norveške družbe. »Nikoli se ne smemo odreči vrednotam, ki so bile napadene 22. julija – humanosti, različnosti, solidarnosti in odprti družbi. So naše najmočnejše orožje in obramba pred nasiljem. Norveška mora ostati odprta demokracija, v kateri bodo vsi ljudje živeli brez strahu,« je dejal. Potrebovali bi vsaj malo norveškega hladnega razuma, optimizma, trme, vztrajnosti in ponosa, da bi lažje premagovali krizo doma ob spoznanju, da nam nihče ne more vzeti naše boljše prihodnosti. Tako malo je treba storiti, potrebujemo le preskok v glavah, da bi tudi sami prispevali k bolj pozitivnemu vzdušju.
Lilijana Avsenik