Kako gospodarimo z lesom

Slovenija je izredno bogata z gozdovi. Škoda le, da z lesom ne znamo dobro gospodariti. Za preskrbo kmetij so nekdaj skrbele male žage venecijanke. Samo na območju radovljiške občine je bilo ob potokih Lip­nica, Begunjščica, Dobruša in Peračica pred vojno najmanj dvajset žag venecijank, ki so obratovale predvsem za razrez hlodovine za potrebe gospodarstev. Nekaj je bilo tudi večjih žag gatrov, ki so imele večjo kapaciteto razreza in so oskrbovale lesnopredelovalne delavnice.

Povojna oblast zasebnim žagam, venecijankam, ni bilo preveč naklonjena. Leta 1962 je izdala odlok, da se te žage zapečatijo. Razrez hlodovine za potrebe kmetij pa so prevzele državne žage – 'gatri'. Na območju radovljiške občine so bile tri take žage, ki so več ali manj zadostovale za preskrbo kmetov. LIP Bled je imel na tem območju žago v Podnartu, na Lancovem in na Rečici pri Bledu. Večji kmetje, ki so imeli v lasti večje površine gozdov, so si omislili lastne žage, imenovane brente ali tračne žage.

Danes o nekdanjih žagah venecijankah skoraj ni več sledu. Zaradi nevzdrževanja so propadle, le tu in tam se vidi kakšno propadajoče leseno kolo. Na prste bi jih lahko našteli še obstoječe, ki pa ne obratujejo. Enako usodo so doživele vse tri LIP-ove žage.

Zaradi naše zgrešene gozdarske politike izvažamo hlodovino predvsem v Avstrijo in Italijo, nazaj pa drago uvažamo svoj lastni les v izdelkih za potrebe naše lesnopredelovalne industrije. Zaradi te zgrešene politike gospodarjenja z našim lesom je moralo nehati delati kar nekaj lesnopredelovalnih obratov. Kar se tiče žag venecijank, pa moram priznati, da jih je povozil zob časa.

Žage venecijanke – samice so imele zelo majhno kapaciteto in že davno niso bile več konkurenčne.

Apeliram na odgovorne, ki so pristojni gospodariti z našim lesom, naj delajo in gospodarijo prav. In denar leži na tleh, le pobrati ga je treba.

Lepo vas pozdravljam v imenu vseh nekdanjih žagarjev, kar nas je še ostalo, jaz sem svojo 160 let staro venecijanko – samico ohranil in jo občasno še poženem.

Ciril Zupan