Pahor gostil Hollanda

Slovenijo je včeraj obiskal francoski predsednik Francois Hollande, kar je bil prvi uradni obisk predsednika Francije v Sloveniji. Vzrok požara v predelovalnici odpadkov v Mariboru še ni znan.

Hollande na obisku v Sloveniji

Francoski predsednik Francois Hollande je včerajšnji obisk začel na Brdu pri Kranju, kjer se je kot poseben gost udeležil srečanja predsednikov osmih držav zahodnega Balkana in Evropske unije, t. i. procesa Brdo. Po plenarnem srečanju je poudaril, da je Francija »bila, je in bo« podpornica zahodnega Balkana v EU, svojo vlogo v regiji pa bo še okrepila. Slovenski predsed­nik Borut Pahor je dodal, da se bo proces Brdo nadaljeval, zato so se predsedniki že dogovorili, da bo naslednje srečanje na Hrvaškem. Ob gostitelju Pahorju se je francoski predsednik kasneje ločeno srečal še s premierko Alenko Bratušek in predsednikom državnega zbora Jankom Vebrom. Kot so pojasnili v uradu predsednika republike, je bil obisk pomemben za krepitev sodelovanja na vseh ravneh in poglabljanje strateškega partnerstva, sklenjenega leta 2011, obe strani pa sta si izmenjali tudi stališča do možnosti tesnejšega sodelovanja med državama v evropskih zadevah, povezanih z reševanjem finančne in gospodarske krize, širitvijo EU in aktualnimi mednarodnimi temami, kot so razmere v južnem Sredozemlju. Francija je sicer drugo največje gospodarstvo v območju evra s 66 milijoni prebivalcev in sodi med pet najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije, s katero smo imeli lani 2,1 milijarde evrov velik obseg blagovne menjave.

Požar razdejal obrat za predelavo odpadkov

Kar tri dni so gasilci potrebovali, da so po uničevalnem nedeljskem požaru v Gorenju Surovini na Teznem v Mariboru dokončno pogasili tudi vsa manjša žarišča požara deponije odpadkov. Požar je v hali za predelavo odpadkov izbruhnil v nedeljo okoli 13. ure, ponoči pa se je nato razširil še na bližnjo deponijo odpadkov. Mariborski kriminalisti so tako s pomočjo policijskih forenzikov vzrok za požar začeli ugotav­ljati šele v sredo, a so morali preiskavo kmalu prekiniti in jo preložiti za nekaj dni, ker sta kovinska konstrukcija in streha objekta grozili, da se bosta podrli in ju je zato potrebno odstraniti. Požar, ki ga je v treh dneh krotilo skupno štiristo gasilcev, je po besedah direktorja podjetja Gorenje Surovina Jureta Fišerja v celoti razdejal njihov obrat za predelavo plastike in papirja. Povsem je zgorela tudi sončna elektrarna na strehi hale za predelavo odpadkov, tam naj bi pravzaprav požar po prvih ugibanjih tudi izbruhnil, gasilci pa so ob tem opozorili na zahtevnost gašenja fotovoltaičnih modulov. Njihovo gašenje je namreč zelo nevarno, ker kljub pretrganim vezem še vedno oddajajo električno energijo, dokler imajo vir svetlobe. Gasilci so ob tem opozorili, da je imelo Gorenje Surovina prešibko hidrantno omrežje, neprehodne dostopne poti, med posameznimi deli proizvodnje pa ni imelo pregrad, ki bi preprečile širjenje požara, zato se je ta kasneje tudi razširil v sosednjo deponijo odpadnega materiala. Škoda še ni ocenjena, bo pa zagotovo velika, vendar pa po ocenah direktorja ne bo usodno vplivala na usodo podjetja s 330 zaposlenimi. Po prvih ocenah je bila v požaru povzročeno tudi za okoli sto tisoč evrov škode javni gasilski službi. Po zatrdilih mestne oblasti do nevarnega onesnaženja zraka ali vode ni prišlo.

Obsojena tudi Šrot in Bavčar

Zadnji teden je precej odmevala tudi sodba ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja in nekdanjega direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota zaradi domnevno spornega trgovanja z delnicami Istrabenza obsodilo na večletne zaporne kazni. Sodišče je Šrota spoznalo krivega storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti ter mu prisodilo pet let in deset mesecev zapora, Bavčarju pa je za kaznivi dejanji napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja izreklo sedemletno zaporno kazen. Nekdanji Istrabenzov svetovalec Kristjan Sušinski bo moral zaradi pranja denarja v zapor za tri leta in šest mesecev, njegov brat Nastja Sušinski, sicer nekdanji predsednik uprave Maksime Holdinga pa je bil zaradi pranja denarja in zlorabe položaja obsojen na tri leta in devet mesecev zapora. Vsi obsojeni morajo plačati še po 35 tisoč evrov denarne kazni, Bavčar mora tudi vrniti dobrih 21 milijonov evrov nezakonito pridobljenih sredstev, Kristjan Sušinski pa 3,5 milijona evrov. Sodišče je Pivovarno Laško s premoženjskim zahtevkom v višini 25,4 milijona evrov napotil k pravdi. Po mnenju sodnega senata preprodajo 7,3-odstotnega lastniškega deleža Istrabenza od Pivovarne Laško do Microtrusta ni mogoče razumeti drugače kot resnega poslovnega namena za pridobitev premoženjske koristi. Bavčar in Šrot, ki sta pričakovala oprostilno sodbo, sta nad sodbo razočarana in sta že napovedala, da se bosta nanjo pritožila na višje sodišče. Povsem drugačnega mnenja je bil tožilec, ki je dejal, da je bila sodba pravična in utemeljena, vodenje zapletenega sodnega postopka pa je označil kot izjemno dobro. Obenem ocenil, da se je na sojenju pokazalo, da nadzorni sveti niso opravljali svojega dela, zato bodo postopki stekli tudi v tej smeri.