Slikovitost gorenjskih domačij

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 22. julij 2013 / 10:43

V Gradu Khislstein je na ogled zanimiva občasna razstava Poslikano kmečko pohištvo na Gorenjskem.

Kranj – Dobrodošla dopolnitev k osrednji stalni razstavi Prelepa Gorenjska, ki jo ponuja funkcionalno in vsebinsko prenovljeni Grad Khislstein, so vsekakor občasne razstave. Prva je bila na ogled razstava srednjeveških listin, povezanih s Kranjem, z naslovom Kranjski mestni svet naznanja, junija pa so v etnološkem oddelku Gorenjskega muzeja pripravili novo razstavo Poslikano kmečko pohištvo na Gorenjskem. V muzeju namreč hranijo okrog 120 skrinj, 40 zibelk, pa tudi 11 različnih poslikanih omar ter 9 posteljnih ogrodij in končnic. Tu so tudi ohišja ur, vrata iz hiše v kamro, stenske omare in podobno. Skupaj več kot 190 kosov poslikanega pohištva je zbrala in pojavnost le-tega tudi raziskala dolgoletna kustosinja, etnologinja Anka Novak.

»Cilj razstave je promovirati gorenjsko poslikano pohištvo, ki je bilo na tem območju tudi izdelano, izdelovalci pa so bili v času njegovega največjega razcveta po svojem slogu tudi širše prepoznavni,« je povedala avtorica razstave Tatjana Dolžan Eržen. V uvodnem delu razstave se z duhovito prispodobo televizije na kmečki skrinji najprej srečamo s preteklostjo in sodobnostjo ter razvojem poslikanega pohiš­tva ter poustvarjanja v današ­njem času. Ob tem so predstavljene tudi vrste poslikanega pohištva in njegova uporaba.

Najbolj razširjene so bile nekoč kmečke skrinje, bodisi kot del bale za nevesto bodisi v vlogi shrambe za žito. Sledi predstavitev različnih načinov izdelave skrinj, posebnosti pri konstrukcijskih izvedbah, pa tudi motivih, ki so bili najpogosteje v uporabi pri poslikavanju. »Lokalna, domača tradicija okraševanja je bila na Gorenjskem zelo pomembna, zato smo priča številnim različicam poslikav, kar še posebno velja za skrinje, pa tudi za zibke, kar je lepo vidno na razstavi,« razlaga Dolžan Erženova in dodaja, da je slikanje na kmečko pohištvo pravzaprav zvrst ljudske umetnosti. Najstarejše poslikane skrinje na Gorenjskem so stare preko 300 let, zadnje datirajo v prvo polovico 20. stoletja.

Po podobnostih izdelave in poslikav so prepoznavne značilnosti izdelovalcev, ki so delovali v posameznih delih Gorenjske, v današnjem jeziku pa bi lahko govorili tudi o blagovnih znamkah posameznih mojstrov. Del razstave sta s svojima prispevkoma dopolnili tudi Marjana Žibert, ki je predstavila nekaj zanimivih podatkov, ki jih je o izdelovalcih moč razbrati iz zgodovinskih pisnih virov, in pa Irena Jeras Dimovska, ki nas pouči, kako poteka konserviranje in restavriranje poslikanega pohištva.

Že samo po sebi slikovitost pohištva dopolnjujejo tudi kratki zapisi o posameznem eksponatu, zanimivi podatki o njem, tiste, ki bi o izjemno zanimivi tematiki radi izvedeli kaj več, pa bo zagotovo razveselil izdaten katalog k razstavi, ki je prava mala etnološka monografija o gorenjskem poslikanem pohištvu. Na razstavi je poskrbljeno tudi za mlajše, ki se bodo navdušili ob računalniški igrici, ki jo je moč igrati z ekranom na dotik. Animator Dušan Kastelic je izrisal igrico »Skrinje naših prababic«, v kateri sami poslikamo skrinje, in če nam to uspe, nam pokaže in pove tudi mala muzejčica. Razstava bo na ogled vse do sredine januarja prihodnje leto.