Odkupna cena je prenizka

»Odkupna cena krušne pšenice je prenizka, vsaj glede na ceno kruha v trgovini,« ob letošnji žetvi, ki je tudi na Gorenjskem že v polnem razmahu, ugotavlja Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj.

Koliko žit raste na gorenjskih njivah?

»Na gorenjskih kmetijskih gospodarstvih so lansko jesen posejali približno enak obseg ozimnih žit kot v prejšnjih letih, to je okrog 900 hektarjev ječmena, 700 hektarjev pšenice, 180 hektarjev tritikale, 18 hektarjev pire, 15 hektarjev rži in še nekaj ovsa. Ker je na Gorenjskem živinoreja glavna kmetijska dejavnost, med žiti prevladujejo krmna žita – ječmen, tritikala in deloma tudi pšenica. Pšenice kljub nizki odkupni ceni ne bi smeli priporočati za krmo. V zadnjem času, ko se veliko govori o lokalni preskrbi s hrano in ko potrošniki vse bolj iščejo pridelke tudi že na kmetijah, bi se vsaj kmetije, ki bi na lokalnem trgu rade ponudile pšenično moko, morale odločiti za setev krušnih sort. Iz takšne pšenice se melje moka boljše kakovosti, iz katere se tudi lahko speče boljši kruh.«

Kakšni so bili pridelovalni pogoji?

»Setev ozimnih žit je zaradi deževne jeseni potekala v težavnih razmerah, mokra je bila tudi zima, sledila je še hladna in vlažna pomlad. Vse to je vplivalo na slabo razraščanje žit, zaradi hladnega vremena je kasnilo prvo dognojevanje, težave so bile tudi pri zatiranju plevelov. Pridelovalci so se kljub težavam z vremenom zelo potrudili in so vse tehnološke ukrepe glede na možnosti opravili v optimalnem času, s strokovnimi nasveti pa jim je pomagala tudi kmetijsko svetovalna služba. Vsa tri predavanja o gnojenju in varstvu žit pred pleveli, ki smo jih pripravili pred prvim dognojevanjem žit, so bila zelo dobro obiskana.«

Spomlad je bila zelo deževna. Kako je bilo s setvijo jarih žit?

»Setev jarih žit je letos močno kasnila, jarine so bile posejane šele aprila, tako da bodo pridelki zaradi pozne setve za 30 odstotkov ali še več manjši kot v preteklih letih. Skupno je bilo posejanih okrog 140 hektarjev jarega ječmena in ovsa.«

Je bilo kaj problemov z boleznimi in škodljivci?

»Velikih težav ni bilo, bolezni so se zaradi hladne pomladi začele pojavljati kasneje. Ugotavljam, da več pridelka »odnese« neučinkovito zatiranje plevela kot pa zamujeno zatiranje bolezni. Dež je letos »spral« nekaj več dušika kot običajno, kar pa je morda bolj kot na pridelek zrnja vplivalo na pridelek slame, ki je na Gorenjskem vredna toliko kot zrnje.«

Žetev se je že začela ...

»Prejšnji teden so na Gorenjskem že začeli žeti ozimni ječmen in če bo vreme ugodno, ga bodo večino poželi že prihodnji teden. Pšenico naj bi predvidoma želi v zadnjih dneh julija in v prvih dneh avgusta. Običajno se je žetev pšenice začela okrog 25. julija, kar pa v zadnjih letih ni več praksa, saj na Gorenjskem posejejo veliko sort, ki prihajajo s severa (iz Nemčije in Avstrije) in za katere je značilno, da so višje in imajo daljšo vegetacijo. Pridelovalci so letos zaradi deževnega vremena v maju in tudi juniju precej gnojili žita s foliarnimi gnojili, kar bo verjetno tudi vplivalo na počasnejše dozorevanje. Žeti se mudi kmetom, ki bi radi potem na iste njive posejali še koruzo ali ajdo.«

Kolikšni naj bi bili pridelki?

»Povprečni pridelki že požetega ječmena se pri optimalno opravljeni tehnologiji gibljejo od 4,5 do 5,5 tone zrnja na hektar, nekateri pridelovalci bodo zagotovo dosegli tudi boljši pridelek. Podoben hektarski pridelek pričakujemo tudi pri pšenici. Trenutno je vreme idealno za dozorevanje krušnih žit in če se bo takšno nadaljevalo do žetve, bo kakovost zrnja boljša kot v preteklih letih.«

Kakšna bo »usoda« gorenjskega žita?

»Predvidevam, da bo večina pridelanega žita na kmetijah z živinorejo ostala doma, kmetije brez živine pa ga bodo verjetno prodale drugim gorenjskim živinorejcem. Nekaj pridelane pšenice bo šlo tudi v prodajo, vse več kmetov pa se odloča tudi za mletje zrnja v moko, iz katere pečejo kruh za lastne potrebe ali jo prodajo.«

Pridelovalci in odkupovalci so se dogovorili za oblikovanje cene pšenice za A-kakovost 200 evrov za tono, za B-kakovost 185 evrov in za B2 165 evrov, cena krmne pšenice pa se oblikuje na prostem trgu. Je cena dobra ali slaba?

»Cena je kompromis z grenkim priokusom. Lastna cena za tono pšenice prvega kakovostnega razreda, kot so jo izračunali na Kmetijskem inštitutu Slovenije, je 193 evrov, izpogajana cena je 200 evrov. Cena je po mojem mnenju prenizka, vsaj glede na ceno kruha v trgovini, kjer že skoraj vsak stane več kot dva evra za kilogram. Na ceno zagotovo vplivajo tudi pridelki pšenice na ruskih in madžarskih njivah, kjer menda pričakujejo dobro žetev. Kakšen bo dejanski pridelek, se bo pokazalo septembra oz. oktobra, ko se bo tudi oblikovala dokončna cena na borzah.«